Predmet je deljen na dva sklopa, umetnostno zgodovino in likovno snovanje. Zaradi delitve ur na sistem 52+18, se 52 ur izvede v okviru rednega pouka v razredu, ostalih 18 pa se izvaja v obliki ogleda razstav, na terenu, ali kot likovne delavnice v popoldanskem času.

A. UMETNOSTNA ZGODOVINA

Splošni cilji:

-        dijaki razvijajo zavest o zgodovinskem razvoju likovne umetnosti

-        dijaki oblikujejo kritičen pogled na izbrana reprezentativna dela slovenske in svetovne umetnosti

-        dijaki razvijajo sposobnost besednega izražanja v opisovanju umetniških del in pojavov, utemeljevanju stališč, kriterijev in pogledov na likovno umetnost

-        dijaki se učijo pravilne uporabe različnih virov ter kritičnega iskanja in vrednotenja informacij; razvijajo sposobnost samostojnega učenja in oblikovanja konceptov

-        predmet usposablja dijake za razumevanje in analizo likovnega dela

-        dijaki razvijajo občutljivost za lepoto, doživljanje in vrednotenje umetnin

-        dijakom se predstavi soodvisnost med ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem

-        dijaki krepijo zavest o nacionalni identiteti kot vrednoti v sodobnih globalizacijskih procesih

-        dijaki razvijajo pozitiven odnos do domače ter tuje umetnostne in kulturne dediščine

 

Vsebinski cilji:

-        seznanitev z vsebinsko (ikonografsko, ikonološko) in oblikovno ter slogovno analizo umetnine

-        poznavanje temeljnih pojmov, posameznih spomenikov likovne umetnosti in njihovih avtorjev

-        razvijanje zavesti o zgodovinskem razvoju umetnosti

 

Procesni cilji:

-        dijaki opazujejo, analizirajo in primerjajo likovna dela

-        dijaki se učijo pravilne uporabe različnih virov (učbeniki, članki, različna literatura, splet, ...)

-        dijaki razvijajo sposobnost samostojnega opisovanja umetniških del

-        dijaki iščejo povezave s sodobnostjo (aktualizacija)

-        dijaki znajo napisati analizo – predstavitev umetnine

-        dijaki znanje prenašajo na področje likovnega snovanja

B. LIKOVNO SNOVANJE

 

Splošni cilji:

-        dijaki spoznajo soodvisnost med izražanjem, ustvarjanjem, umetniškim delom in družbenim okoljem

-        dijaki analizirajo lastna in tuja likovna dela

-        dijaki znanje o zakonitostih likovnega jezika prevajajo v osebno likovno govorico z namenom učinkovite sporočilnosti, povezujejo lastne ideje z likovno realizacijo

-        dijaki razvijajo telesno prostorski odnos in občutenje likovnega prostora

-        dijaki raziskujejo izrazne možnosti likovnih tehnik in orodij ter materiala

-        dijaki se navajajo na samostojno izvajanje in načrtovanje likovnih nalog ter s tem razvijajo samozaupanje in samopodobo

-        dijakom se omogoča ustvarjalne dosežke, pri katerih se ceni izvirnost, likovna občutljivost in nepričakovanost

-        osebna ali družbena vprašanja dijaki lahko opredmetijo v specifičnem jeziku likovne govorice

-        dijaki spoznavajo in preizkušajo izrazne možnosti sodobnih likovnih praks

 

Vsebinski cilji:

-        umetnostnozgodovinska in likovnoteoretična spoznanja dijaki verificirajo v lastni likovni govorici

-        dijaki se seznanijo in preizkusijo z različnimi likovnimi sklopi: risanje, slikanje, kiparstvo, prostorsko oblikovanje, grafika, sodobne umetniške prakse in mediji, vizualne komunikacije (vsaj 4 od naštetih)

-        dijaki širijo znanje o likovnih elementih, obvladajo kompozicijska načela, razumejo pomen formata, teže, smeri, gibanja

-        dijaki samostojno izbirajo materiale in orodja

-        dijaki razvijajo smisel za načrtno in projektno delo

-        dijaki usvojijo enega od načinov sodobnih umetniških praks; ob prakticiranju z novimi mediji in s sodobnimi likovnimi praksami razvijajo izvirne, inovativne in ustvarjalne ideje, ki odražajo njihovo osebnost, zamisli in izkušnje, doživljanje preteklosti, sedanjosti ter pogled v prihodnost

 

Procesni cilji:

-        ob aktivnem delu dijaki bogatijo emocionalne, moralne, socialne in estetske osebnostne kvalitete

-        dijaki se navajajo na samostojno izvajanje in načrtovanje likovnih nalog ter s tem razvijajo samozaupanje in samopodobo

-        osebna ali družbena vprašanja dijaki lahko opredmetijo v specifičnem jeziku likovne govorice

-        dijaki raziskujejo izrazne možnosti likovnih tehnik in orodij ter materiala

-        dijaki primerjajo in analizirajo lastna in tuja likovna dela