POMOČ UČENCEM, KI POČASNEJE USVAJAJO ZNANJA

Pomoč učencem, ki počasneje usvajajo znanja,  je sestavljena iz različnih splošnih priporočil in prilagoditev ter specifičnih strategij. Kolikšna je pomoč, pa je odvisno od kontinuuma posebnih potreb posameznika.

Priporočila za poučevanje in pomoč učencem so naslednja:

• Abstraktne vsebine moramo spremeniti v konkretne (lažje se učijo v praktičnih situacijah);
• Pomoč drugega naj bo sistematična (ker ne posplošujejo navodil, strategij reševanja problemov samostojno, je zanje sistematična pomoč drugega - učitelja, staršev, vrstnika idr. izrednega pomena);
• Ti učenci naj čim bolj avtomatizirajo osnovno dejstvo in strategije, ker imajo slabše razvite strategije pomnjenja, potrebujejo tri- do petkrat več ponavljanj kot njihovi vrstniki (Magajna idr., 2008).

Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je sprejel Koncept dela z učenci z učnimi težavami v osnovni soli, v katerem so postavljene strokovne osnove za razvoj učinkovitejših pristopov na področju obravnave učencev z učnimi težavami. Eden od pogojev za uresničevanje zasnovanega koncepta je petstopenjski model nudenja učne pomoči učencem z učnimi težavami. Model je zasnovan na kontinuumu učnih težav, ki se razprostirajo od lažjih do izrazitih, od specifičnih do splošnih, od enostavnih do kompleksnih, od kratkotrajnih do vseživljenjskih in od tistih, ki terjajo malo učne pomoči in podpore učencu, ter na zgodnji  obravnavi učencev z učnimi težavami (Magajna idr., 2008).

Predvsem je pomembno, da se učitelj zaveda otrokovih posebnih potreb, da mu ne znižuje zahtevnost ravni znanja, ampak se poslužuje različnih oblik dobre poučevalne prakse. Potrebno je, da se otrok v razredu počuti varno, sprejeto in da učitelj vzpostavi pozitiven odnos z učencem in njegovimi starši.