Schema della sezione

  • RAZVOJ ŽIVLJENJA

    NASTANEK OSONČJA

    Osončje je nastalo iz sončne meglice plinov in prahu, ko je v bližini osončja eksplodirala supernova z velikim pokom.

    Po kemijski sestavi sta v oblaku prevladovala H in He, primešani pa so bili še težji elementi C, O, N, Si, Fe.

    NASTANEK ZEMLJE

    Zemlja je stara približno štiri in pol milijarde let.

    Sprva je bila vroč mlad planet, segreta od atomov, ki so jih izbruhale zgodnejše generacije zvezd. Obstreljevali so jo veliki asteroidi in kometi, ki so deževali nanjo in talili njeno površino. Postopoma se je temperatura na njej zniževala in oblikovala se je trdna skorja.

    Poglej si animacijo nastanka 

    .

    HIPOTEZE O NASTANKU ŽIVLJENJA

    trajnostna hipoteza (življenje je od nekdaj)
    stvariteljska hipoteza (življenje je ustvarilo nadnaravno bitje)
    kozmična/panspermijska hipoteza (življenje je bilo že prej, na Zemljo je prišlo z asteroidi…)
    - hipoteza o spontanem nastajanju (živa bitja nastajajo iz neživih snovi) --> ABIOGENEZA
    biokemijska evolucijska hipoteza (življenje je nastalo v spontanih razmerah 4.5 milijarde let nazaj)

    NASTANEK ŽIVLJENJA

    3.9 milijarde let nazaj so nastali PROKARIONTI (prve bakterije)
    Bili so prvi organizmi na Zemlji. Imeli so vse temeljne lastnosti celic: celično membrano, encime, DNA, ATP, možnost podvojevanja DNA pred delitvijo.

    EUKARIONTI  naj bi nastali s postopnim razvojem iz prokariontske celice.
    - celična membrana se je uvihala in nekje obdala DNA, tako je nastalo jedro,endoplazmatski retikulum in golgijev aparat
    - mitohondrij je nastal z endosimbiozo – prosto živeča bakterija je vstopila v celico (kot plen ali zajedalec), drug brez drugega nista mogla živeti
    - kloroplasti – z endosimbiozo je prosto živeča bakterija, ki je opravljala fotosintezo (prednik današnjih cianobakterij - modrozelenih bakterij) vstopila v celico

    NASTANEK OZRAČJA

    Prvotno atmosfero sta sestavljala večinoma He in H

    Pred okoli 3,5 milijarde leti se je površina dovolj ohladila in tvorila skorjo prepredeno z ognjeniki, ki so oddajali hlape (vodno paro), CO2 in NH3. Večja količina COje zavarovala Zemljo pred zmrzovanjem.

     V naslednjih nekaj milijard letih se je vodna para utekočinila in tvorila dež in oceane, ki so raztopili CO2. Razvile so se poleg modrozelenih bakterij še rastline, ki so s fotosintezo začele pretvarjati COv O2. Količina O2 je narasla, tvoriti se je začela ozonska plast. Dušik so začele pretvarjati iz amonijaka bakterije, prav tako so fosilna gorivausedline in živalske lupine prevzele presežek ogljika, tako se je sprostil O2, ki je tudi reagiral z NH3 in tvoril dušik.

    Tako imam v ozračju danes 78% N2, 21% O2, 1% žlahtnih plinov, 0,03% CO2 in vodne hlape.