Osnutek odseka


    • PREPIŠI V ZVEZEK:

      Turški vpadi  (učb. str. 92, 93)

      Turki so ogrožali naše ozemlje. Na svojih pohodih so ropali, požigali vasi, pobijali ljudi. Mlade fante so odpeljali s seboj in jih vzgojili v svoje vojake – JANIČARJE, ki so se morali boriti za Turke.

      Graščaki in meščani so bili zavarovani z obzidjem, kmetje pa so se branili tako, da so gradili obzidja okoli cerkev. To so bili protiturški tabori. Tja so se zatekli z vso družino in tudi z vso živino. Nekaj živine so skrili tudi v gozdove.

      Na nevarnost prihajajočih turkov so se obveščali z dogovorjenimi znaki – z zvonjenjem in kurjenjem kresov na vzpetinah.

      Turška vojska je bila leta 1593 pri Sisku na Hrvaškem poražena.

       

       

       


    • Kmetje in kmečki upori (učb.str. 94,95)

      Kmete so v preteklosti bremenile številne dajatve in tlaka, bolezni in turški napadi.

      Zemlja, ki so jo kmetje obdelovali, je bila last ZEMLJIŠKIH GOSPODOV – graščakov, samostanov, cerkev. Kmetje so morali plačevati DAJATVE (žito, lan, vino, sir, jajca, manjše živali in tudi denar). Poleg dajatev pa so morali opravljati še TLAKO – delo. Ker je bilo tega vse več in svojih obveznosti niso zmogli, so bili kmetje zelo nezadovoljni in so se začeli upirati – KMEČKI UPORI. Za kmete so se vsi ti upori slabo končali, saj so se bojevali s kmečkim, poljedelskim orodjem in bili slabo organizirani, plemiška vojska pa je bila dobro oborožena in izurjena.

      Največji kmečki upori na Slovenskem so bili:

      -       vseslovenski kmečki upor ( 1515 )

      -       slovensko-hrvaški kmečki upor ( 1573 )

      -       tolminski punt ( 1713 )