KOTIRANJE

Pomožna kotirna črta je vedno pravokotna na rob kotirnega predmeta. Vedno sega 2–3 mm čez kotirno črto.

Kotirna črta je vzporedna z robom predmeta, na katerega se nanaša. Kotirna črta je od kotirnega roba oddaljena 10 mm. Vsaka naslednja kotirna črta je od prejšnje oddaljena 7 mm.

Kotirna puščica določa skrajno točko kotirane dolžine. Največ se uporablja polne kotirne puščice. Njihova dolžina je enaka višini kotirnih številk oziroma je večja od 3,5 mm. Čez puščico ne sme biti narisana nobena črta. Če je kotirni rob enak ali krajši od 10 mm, kotiramo tako, da narišemo puščici na zunanji strani.

Kotirna številka ali kota pove dolžino kotirnega roba v mm. Ne glede na merilo, v katerem kotiramo, kota ustreza dolžini v naravni velikosti. Napišemo jo nad kotirno črto, če se le da na sredino, in to tako, da se ne dotika ne kotirne črte ne kotirnega roba. Napisana je s tehnično pisavo, višina je določena s standardi – na risbah formata A4 uporabimo višino kotirnih številk 3,5 mm. Napišemo le številko, mersko enoto, milimetre, pa izpustimo. Obrnjena mora biti tako, da jo beremo od spodnje ali z desne strani risbe. Če je kotirni rob enak ali krajši od 10 mm, kotirno številko napišemo zunaj, nad kotirno črto. Vsako koto na risbi vpišemo le po enkrat. Paziti moramo, da risba vsebuje vse potrebne kote za izdelavo in da ni potrebno računati dolžin robov.