Osnovne lastnosti papirja so odvisne od uporabljenih vlaken, dodatkov, postopka izdelave in dodelave. Za vsako vrsto papirja pa je značilno, da je:
- vodovpojen,
- delno elastičen (pri delovanju manjše natezne sile se povrne v prvotno obliko, pri delovanju večje natezne sile pa se pretrga),
- nehomogen in
- dvostranski.
Osnovne mehanske in optične lastnosti papirja
Gramatura je osnovna lastnost papirja in pove maso 1 m2 papirja, kartona ali lepenke. Izražena je v g/m2. Vrednost gramature dobimo s tehtanjem vzorca z
določeno površino v gramih in merjenjem površine vzorca v metrih. Gramatura običajnega pisarniškega papirja je 80 g/m2.
Debelina je razdalja med zgornjo in spodnjo stranjo papirja. Gostoto in specifično prostornino pa izračunamo iz debeline papirja in gramature.
Opaciteta oz. neprosojnost nam pove, koliko svetlobe papir prepušča. Visoke vrednosti opacitete so ena od najbolj želenih lastnosti pri tiskanju in pisanju
na papir. Meri se v odstotkih: večja ko je vrednost opacitete, bolj je papir neprosojen za svetlobo.
Čeprav se na prvi pogled običajen papir zdi čisto bel, lahko že s pregledom večjih vzorcev papirja opazimo kar nekaj različnih odtenkov bele. Belina je lastnost papirja, ki opisuje odtenek bele površine. Odvisna je od beline uporabljene vlaknine, količine in vrste polnila, povišamo pa jo lahko tudi z
dodajanjem optičnih belil.
Trdnost
Trdnost izdelkom iz papirja povečamo s preoblikovanjem v profile. Poznamo L in U profil, kvadratni in valjasti profil. Večjo trdnost dosežemo tudi z lepljenjem več plasti skupaj. Suh papir ima večjo trdnost kot moker.
