Papirna gradiva | Izdelava papirja danes

Vlaknine običajno prihajajo v papirnice v suhem stanju v obliki bal večjega formata. Prva stopnja priprave snovi je razpuščanje, kjer zračno suhe vlaknine

spremenimo v tekočo obliko – vlakninsko suspenzijo. Cilj razpuščanja je enakomerna snov, v kateri vlakna prosto plavajo in so primerna za črpanje po cevovodih. V fazi čiščenja odstranimo specifično težje delce (kosi lesa iz palet, žeblje, žice, vijaki, kamenčki, pesek). Razvlaknjevanje je postopek, kjer morebitne skupke vlaken razbijemo. Najpomembnejša je faza mletja, v kateri se vlakna skrajšajo in obdelajo, da se kasneje, v procesu izdelave, lahko vežejo

med seboj. Zmleta vlakna in dodatke se doda v mešalno kad, kjer se vse skupaj dobro premeša. V naslednji fazi čiščenja se odstranijo prisotni specifično lažji delci (plastika) in specifično težji delci (pesek, kovine).

Tako pripravljena snov gre v strojno kad in naprej v natok, kjer se snov enakomerno razporedi po celotni širini papirnega stroja. Tako dosežemo

enakomerno gramaturo papirja.

Sledi oblikovanje papirnega traku na situ s pomočjo odvodnjavanja (odtekanje vode) in stiskanja papirnega traku med valji stiskalnic. V fazi sušenja vodimo papir na vroče sušilne valje, pri čemer dosežemo končno suhost. Tu se tudi tvorijo medsebojne vezi med vlakni. Na koncu papirnega stroja se papir navija v bale. Takšen gre naprej v oplemenitenjein dodelavo.

Papir ali karton, ki se proizvede na papirnem stroju, ima hrapavo površino. Za doseganje boljše potiskljivosti je zaželena gladka ter enakomerna površina, ki jo lahko dosežemo s premazovanjem in glajenjem.

Premazovanje je proces enakomernega nanašanja premazne mešanice na papir ali karton po vsej dolžini in širini papirnega traku. Čeprav papirničarji v svojem žargonu velikokrat uporabljajo izraz »enostransko premazan papir«, papir premazujejo po obeh straneh. Zgornja stran je običajno premazana z višjimi nanosi in je tako premaz debelejši in kakovostnejši, medtem ko je spodnja stran manj kakovostna, debelina nanosa pa je manjša. Zgornja površina je namenjena tisku, zato je nanos premazne mešanice višji kot na spodnji strani.

Premazna mešanica je sestavljena iz pigmentov (kalcijev karbonat, kaolin, titanov dioksid itd.) in različnih dodatkov. S premazom izboljšamo lastnosti, kot so gladkost, sijaj, belina ter vodoodbojnost končnemu papirju ali kartonu, odvisno od potreb in želje trga. Premazno mešanico nanašamo na površino papirja ali kartona s premazovalniki. Sledi faza sušenja.

Glajenje je postopek, s katerim se papirju in kartonu spremeni površina in debelina. Papir potuje med dvema valjema, ki nanj delujeta s pritiskom in temperaturo. Glede na pogoje glajenja (temperatura, pritisk) je površina papirja in kartona lahko gladka ali sijoča.

Ko papir ali karton pride iz papirnega stroja, ima strojno širino, ki se predela v končno oblikovan papir ali karton po naslednjih korakih: vzdolžno rezanje, prečno rezanje, sortiranje, zavijanje papirja v pakete, pakiranje palet ali zvitkov in skladiščenje.

Vzdolžno rezanje je postopek, pri katerem se strojna širina papirja in kartona reže po dolžini na ožje in manjše zvitke. Zvitki so lahko že končni izdelki, ki

gredo na pakiranje in skladiščenje, lahko pa se zvitke v nadaljnji fazi reže na formate.

Prečno rezanje je postopek, s katerim se izdela format. Format označuje velikost pole in ima po dve in dve stranici enaki in vzporedni. Osnova standardnega formata je A0, z dimenzijami 841 mm x 1189 mm. Standardne formate delimo na manjše po načelu, da daljšo stranico prepolovimo. Iz enega formata A0 dobimo dva formata A1, iz enega formata A1 dobimo dva formata A2 in tako naprej. Najpogosteje se uporabljajo formati A. Gre za neodvisne osnovne velikosti papirja, namenjene različni uporabi.

Številčna oznaka posamezne vrste formata označuje število pregibanj standardnega formata, npr. A4 list nastane s 4-kratnim pregibanjem A0.

Poleg formata A se uporabljajo še formati B, C in D, ki so nastali zaradi potreb industrije. Format B se uporablja za plakate, medtem ko se format C uporablja za kuverte, v katere vstavimo format A. B formati se uporabljajo takrat, kadar velikosti A formata ne ustrezajo, kadar želimo imeti format, ki je med dvema sosednjima A formatoma.