Oris teme

  • VALOVANJE

    1. Valovanje se širi od mesta nastanka v vse smeri, dokler ne naleti na oviro, od katere se odbije.
    2. Vsako valovanje prenaša energijo ali neke druge informacije.
    3. Valovanju lahko izmerimo frekvenco in valovno dolžino.


    • SVETLOBA

      SVETLOBA

      ELEKTROMAGNETNO VALOVANJE

      BREZ SVETLOBE BI TAVALI V TEMI

       1.     BELA svetloba predstavlja vidni del svetlobe, ki se lahko razkloni v mavrične barve.

      Mavrica je pojav, kjer se svetloba na kapljicah vode lomi.

      Mavrične barve lahko opazimo v različnih naravnih pojavih in predmetih: mavrica, haloj, glorija, pršenje valov, oljni madeži, zgoščenka,…

       2.       Svetlobno energijo uporabljamo pri

      a)     sončnih kolektorjih – sonce segreva vodo s segrevanjem tekočine v kolektorju

      b)    sončnih celicah – pretvarjanje sončne energije v električno energijo

       3.     Da nekaj vidimo, mora biti le to:

      a)     osvetljeno

      b)    odbita svetloba mora vstopiti v naše oči

      c)     možgani morajo to zaznavo obdelati

       4.     Naše oko ima dvojne čutnice  -   za svetlo in temno (=čepki)

      -         za barve (=paličice)


      • CELICE

        CELICE

        (iz latinščine cellula – sobica)

         1. Celica je osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh organizmov.

         2. Organizem je lahko zgrajen iz ene celice (enocelični organizem) ali iz več celic (večcelični organizem).

         3. Poznamo:

        - PROKARIONTSKE celice --> enoceličarji: bakterije, modrozelene cepljivke

        (nimajo jedra ali celičnih organelov)

        - EVKARIONTSKE celice --> protisti, večceličarji: rastlinske, živalske, glivne celice

        (imajo jedro ter celične organele)

        4. Rastlinske in živalske celice se medseboj razlikujejo imajo pa nekaj skupnih lastnosti : celično membrano, jedro, citoplazmo.


        • GLIVE

          GLIVE

          Glive imajo nekatere lastnosti rastlin, nekatere lastnosti živali, nekaj pa imajo popolnoma samosvojih lastnosti, zato jih uvrščamo v popolnoma ločeno kraljestvo. Živijo v sladkih vodah, na kopnem, redkeje v morju.

          Na rastline spominjajo, ker:
          - so pritrjene na podlago,
          - imajo podoben način razmnoževanja,
          - imajo celično steno.

          Na živali spominjajo, ker:
          - imajo rezervno snov v obliki glikogena,
          - imajo v celični steni hitin in ne celuloze,
          - si same ne proizvajajo hrane.

          Pomen
          a) koristne :
          - skupaj z bakterijami razgrajujejo organske snovi (=mineralizacija)
          - okoli 1000 vrst je pomembnih za prehrano
          - proizvajajo različna živila (kvasovke)
          - proizvajajo antibiotike in vitamine
          b) škodljive :
          - napadajo in uničujejo rastline
          - so povzročitelji bolezni pri ljudeh in živalih (=mikorize), lahko pa tudi zajedajo površino ali pa notranjost telesa 
          - uničujejo živila, les, usnje,…to so predvsem plesni, ki lahko tudi izločajo strupene snovi

          RAZISKOVALNO DELO

          Razišči v učbeniku ali na spletu in reši naloge v zvezek:
          1. Nariši in označi dele v glivni celici.

          2. V tabeli zapiši razlike in podobnosti med glivno, rastlinsko in živalsko celico.

          3. Opiši, kakšna je vloga plesni, sneti in rji.

          4. Najbolj znane od gliv so vsekakor gobe, naštej 5 užitnih gob, in razloži zakaj nekaterim pravimo pogojno užitne? 

          5. Poišči, kakšni so znaki zastrupitve z gobami ter razloži, kakšna je prva pomoč, ki jo nudimo! 

          6. Kakšna navodila oz. priporočila je potrebno upoštevati pri nabiranju in uživanju gob?

          7. Razišči, kako umetno gojijo gobe, npr. šampinjone.

          • Nekaj osnovnih informacij o zgradbi in načinu življenja gob.

          • Koristna stran z informacijami.


          • ENOCELIČARJI

            Enoceličarji so organizmi, ki so zgrajeni iz ene same celice, sem lahko uvrščamo tako bakterije, kot rastlinske ali živalske celice. Na sliki vidimo evlgeno.



            • SNOVI


              METODE LOČEVANJA SNOVI

              1.  Zmesi lahko ločimo na čiste snovi.
              2.  Pri ločevanju zmesi moramo upoštevati značilne lastnosti posameznih snovi, ki so v zmesi.
              3.  Zmesi ločujemo s fizikalnimi postopki.
              4. Metode ločevanja zmesi so:

              a) uporaba magneta → ko je v zmesi železo

              b) raztapljanje → ko je ena snov v zmesi dobro topna v vodi

              c)  filtriranje → odstranimo drobne netopne delce iz raztopine

              d) izparevanje → za ločevanje topljenca (npr.soli) od topila (vode)

              e)  sejanje → ločevanje trdnih snovi, ki imajo delce različnih velikosti

              f)   lij ločnik → za ločevanje dveh tekočin, ki se med seboj ne mešata

              g)  odlivanje → kadar sta trdna snov in tekočina v zmesi dobro ločeni med seboj (npr. kamenčki v vodi)

              h) kromatografija → za ločevanje barvil

              Kristalček soli pod digitalnim mikroskopom

              Kristal soli, ki smo ga v šoli dobili po postopku ločevanja solne raztopine.


              • PREHRANJEVALNE VERIGE


                - to je povezava organizmov oziroma pregled načinov njihovega prehranjevanja. Povezujejo se v prehranjevalne splete.

                1. ČLENI prehranjevalne verige tvorijo
                1.1 RASTLINE ali PROIZVAJALCI ter drugi organizmi, ki so sposobni izkoristiti sončno energijo, da iz ogljikovega dioksida in vode naredijo sladkor (glukozo).

                TER

                1.2. ŽIVALI, ki ne morejo proizvesti hrane, zato jedo rastline ali druge živali IN jih imenujemo POTROŠNIKI

                2. Poznamo več skupin živali oz. potrošnikov:

                2.1. Živali, ki jedo samo rastline. Imenujemo jih rastlinojedci (ali primarni potrošniki)

                2.2. Živali, ki jedo rastlinojede živali. Imenujemo jih potrošniki oz. natančneje sekundarni potrošniki.

                2.3. Živali, ki jedo mesojede živali so tudi potrošniki oz. natančneje terciarni potrošniki.

                2.4. Nato so tu še RAZKROJEVALCI, to so lahko določene živali, bakterije ali glive, katere se hranijo z odmrlimi živalmi ali rastlinami in pospešujejo proces razkroja in sprostijo mineralne snovi nazaj v zemljo, od koder jih znova vsrkajo rastline. Organizmi, ki se prehranjujejo z mrhovino (odmrlimi organizmi) so MRHOVINARJI.

                Na ta način del energije in snovi kroži med živo in neživo naravo.


                2.5. ŽIVALI in ljudje, ki jedo rastline in živali – VSEJEDI.


                Utrjevanje znanja

                1. Kako je zgrajen ekosistem? Kateri pogoj mora biti dosežen?
                2. Kaj je prehranjevalna veriga?
                3. Katera živa bitja imenujemo proizvajalci? Zakaj?
                4.  Kdo so vsejedi in zakaj?
                5.  Kdo so potrošniki? Od kod dobijo energijo za življenje?
                6.  Zakaj prehranjevalna veriga ne more iti v nedogled?
                7. Kaj so razkrojevalci, zakaj so pomembni? Navedite primere.
                8.  Kaj je razlika med prehranjevalno verigo in prehranjevalnim spletom?
                9.  Kaj se zgodi z gozdom, iz katerega so odstranjeni vsi veliki plenilci?



                • ORGANIZMI SO POVEZANI Z OKOLJEM


                  Prepiši tekst in vprašanja ter nanje odgovori.

                  NEŽIVI DEJAVNIKI

                  - sem spadajo fizikalni in kemijski dejavniki okolja, ki vplivajo na organizme

                  - so merljivi

                  - spreminjajo se časovno in krajevno

                  - vplivajo na zgradbo, delovanje in vedenje organizmov

                  Delo z učbenikom (str.54,55)

                  1. Naštej nekaj neživih dejavnikov.

                  2. Naštej živali, ki zimska obdobja preživijo v mirovanju in opiši, kako je to sploh mogoče.

                  3. Zakaj gozdna zelišča spomladi prva vzbrstijo?

                  4. Kje je vrstna pestrost živali in rastlin največja in kje najmanjša, razloži tudi zakaj?

                  5. Opiši, na kakšne načine se živali izognejo izhlapevanju vode.



                  PROJEKTNO DELO

                  Razdelite se v skupine po 3 osebe pri čemer si vsaka skupina izbere svojo celino z živalmi. Nato s pomočjo spletnih virov poišči in opiši telesne in/ali druge prilagoditve naslednjih živali na okolje. Prav tako poišči slike teh dveh živali in jih nalepi v zvezek.

                  AFRIKA – kamela, puščavska lisica

                  AVSTRALIJA – kenguru, koala

                  EVROPA – medved, kozorog

                  SEVERNA AMERIKA – grizli, bizon

                  JUŽNA AMERIKA – lama, kača anakonda

                  ARKTIKA – polarni medved, polarna lisica


                  • VODA


                    Ribnik

                                                       RAZTOPINE - zmes dveh ali več snovi

                    1. Vsaka raztopina je sestavljena iz topila in topljenca. Obe snovi morata imeti skladne lastnosti, da raztopina sploh lahko nastane.

                    Topilo: snov, navadno tekoča, ki raztaplja (npr. voda).

                    Topljenec: snov, ki se pri tvorbi raztopine raztopi v topilu. Le-ta je lahko v katerem koli agregatnem stanju, na primeru raztopin:

                    MALINOVEC: topilo - voda, topljenec – sirup iz malin (tekoče agr.stanje)

                    RADENSKA: topilo – voda, topljenec – ogljikov dioksid (plinasto agr.stanje)

                    CEDEVITA: topilo – voda, topljenec – prah cedevite (trdno agr.stanje)

                     

                    2. Kdaj se topljenec hitreje raztopi v topilu?

                    - z mešanjem

                    - z manjšimi delci

                    - z višjo temperaturo

                     

                    3. Nasičena raztopina: ko se v raztopini topljenec več ne more raztopiti.

                     

                    4. Topnost je količina topljenca, ki se raztopi v določeni količini topila (ponavadi 100g) pri določeni temperaturi (ponavadi 20oC).

                             



                              ALI JE VODA RES LAHKO TRDA IN MEHKA?

                                                      VODA

                    TRDA                                              MEHKA

                    - raztopljene so mineralne     - ni nobenih raztopljenih snovi,

                    snovi (natrijev in kalijev         le plini iz ozračja

                    karbonat)

                     

                    PONAVLJAM DOMA :)

                    1.    Opiši, kako se v naravi spreminja mehka voda v trdo.

                    2.    Kako nastane vodni kamen in kako ga zaznaš?

                    3.    Zakaj trda voda ni primerna za domove in industrijo?

                    4.    Kako določimo trdoto vode?

                    5.    Razišči, kaj je siga in kje jo najdemo.


                    • ZANIMIVOSTI


                      Tukaj boste našli zanimive živali, od slik do kakšnih informacij. Uživajte!


                      • MORJE


                        • Nekaj o morju - preglej si predstavitev o pasovih morja in njegovih prebivalcih.

                        • S kvizom preglej, koliko že veš o pasovih morja in njegovih življenjskih predelih.

                        • Razlaga pasov morja ter njihovih prebivalcev ter odlične naloge za pomnjenje znanja.

                        • Kaj vemo o algah v obrežnem pasu?


                        • PLANKTON in SPUŽVE


                          PLANKTON - enocelični mikroskopski lebdeči organizmi

                           

                          ŽIVALSKI

                          RASTLINSKI

                           

                          Kako se premikajo?

                           

                           

                           

                           

                           

                          Kako se prehranjujejo?

                           

                           

                           

                           

                           

                          Kako preprečujejo, da ne potonejo?

                           

                           

                           

                           

                          Iz koliko celic je sestavljeno njihovo telo?

                           

                           

                           

                          1. Opiši pojav bioluminiscence.
                          2. Kateri organizmi so sposobni tega pojava?

                          • OŽIGALKARJI

                            OŽIGALKARJI

                            Ožigalkarji (znastveno ime Cnidaria) spadajo v skupino mnogoceličarjev. Večina jih je morskih, a nekateri so tudi sladkovodni.


                            • MEHKUŽCI

                              MEHKUŽCI

                              Mehkužci so nevretenčarji. Mehkužci nimajo notranjega ogrodja, pač pa zunanjo bolj ali manj poapneno in ohranjeno lupino. Mehkužci se delijo na polže, školjke in glavonožce. Več zanimivosti o glavonožcih si lahko ogledate spodaj, o samih mehkužcih pa imate več povezav pod sliko.

                              .Hitroplavajoči mehkužec

                              Sipa


                              • GLAVONOŽCI

                                GLAVONOŽCI

                                Telo glavonožcev:

                                - je prilagojeno za aktivno premikanje in je najbolj kompleksno organizirano med vsemi mehkužci.

                                V primerjavi z drugimi mehkužci je izrazito podaljšano in ima jasno orentiranost spredaj-zadaj.

                                Med glavonožce spadajo: sipe, lignji, hobotnice....

                                So mesojedi.

                                ligenj

                                Slika prikazuje lignja. Vir slike si lahko ogledate spodaj.


                                 


                                • RAKI

                                  RAKI

                                   Rarog

                                  Vir slike :http://www.os-skolara-hercegovac.skole.hr/_ivotinjsko_carstvo?news_id=1388

                                  Spadajo v skupino členonožcev, živijo v morju, sladkih vodah in na kopnem, znanih je okoli 52.000 vrst.

                                  Pri večjemu delu rakov je telo iz 2 delov - glavoprsja in zadka, kjer je glavoprsje zgrajeno iz hitinjače - zunanje ogrodje, ki pokriva sprednji del telesa in nudi rakom določeno zaščito.

                                  Čutila imajo dobro razvita, tako Imajo 2 para tipalnic, pikčaste in sestavljene oči, ki so pri višje razvitih rakih na posebnem peclju dobro razvito živčevje pa je  v obliki možganov in vrvičaste trebušnjače.

                                  Krvožilje ni sklenjeno, srce je na hrbtni strani telesa. Dihajo s škrgami.

                                  Uvrstitev v sistem:

                                  -          listonožci (vodna bolha)

                                  • dvoklopniki
                                  • telo zgrajeno iz dveh lupin
                                  • imajo antene v obliki metlic

                                  -          ceponožci (samook)

                                  • oko v sredini glave

                                  -          vitičnjaki (morski rakci)

                                  • pritrjen na skalah
                                  • noge molijo ven iz oklepa

                                  -          višji raki (postranice, rarogi, jastogi, kozice, kratkorepci)

                                  • večina vrst postranic ima bočno sploščeno telo, zaradi česar so pogosto obrnjene na bok; veliki so največkrat med 5 in 15 mm.
                                  • rarog je na prvi pogled razpoznavna vrsta z zelo dolgim drugim parom tipalk. Za razliko od jastoga, rarog nima klešč, zraste do 50cm.
                                  • Ima pet parov nog ter značilne velike klešče. Glavoprsje in zadek sta gladka, brez izrastkov, oklep je močan. Hrbet je modročrn z rumenkastimi madeži. Zraste do 70 cm.
                                  • Telo kozice je sestavljeno iz enotnega oprsja, rep pa iz obročkov srednje trdega oklepa. Nožice ima na trebušni strani. Zraste do 5 cm.
                                  • Kratkorepci ali rakovice imajo pet parov nog hodilk, pod glavoprsjem spodvihan zadek in dobro razvite klešče. Običajno imajo kratek rep in debelo zunanje ogrodje. Znanih je 6793 znanih vrst.


                                  • Tukaj najdete informacije in zanimivosti o členonožcih, kamor prištevamo rake in stonoge.

                                  • Podroben opis zgradbe, lastnosti in vrst rakov

                                  • Postranice pri nas


                                  • IGLOKOŽCI

                                    IGLOKOŽCI

                                    Vir slike:http://www.sloreef.com/bojan/Morske_zvezde/Morske_zvezde.htm

                                    Iglokožce najdemo samo v morjih, delimo jih na morske zvezde, morske lilije, kačjerepe, morske ježke in morske kumare, znanih je okoli 4500 različnih vrst.

                                    • Kratek opis morskih ježkov in kumar.

                                    • Že ime nam pove, da imajo te živali lahko iglice, katere pa še uvrščamo mednje, pa si poglejte v naslednjih dokumentih.


                                    • RIBE

                                      • RIBE

                                        Največja riba kostnica - morski mesec, zaide tudi v slovensko morje. Več o njej si preberi tukaj.

                                        • Razlaga zgradbe, vrst in splošnih značilnosti na kratko.

                                        • Razlaga zunanje in notranje zgradbe rib.

                                        • Vse o ribah na svarogovi strani.

                                      • MORSKI SESALCI


                                      • CELINSKE VODE

                                        CELINSKE VODE

                                        1.Med celinske vode prištevamo :

                                        –       površinske vode

                                        –       podzemne vode.

                                        2. Celinske vode delimo na: 

                                        STOJEČE: močvirja, barja, mlake, ribniki, jezera,...

                                        TEKOČE: reke, potoki, brzice, slapovi,... 

                                        3. Porečje je območje, s katerega odteka vsa voda v eno reko.

                                        4. Naša najdaljša reka je Sava, največje stalno jezero Bohinjsko, občasno pa Cerkniško jezero, saj je presihajoče.

                                        5. Viri pitne vode v Sloveniji so izviri in podtalnica.

                                        6. Različne vode se medseboj razlikujejo v snoveh, ki so raztopljene v njih.

                                        V vodovodni vodi najdemo trdnine, ki predstavljajo mineralne snovi (kalcijevi in magnezijevi karbonati). Taki vodi rečemo, da je trda. Poznamo tudi mehke vode, v njih ni raztopljenih  mineralnih snovi, takšna je deževnica.

                                        VPRAŠANJA

                                        a) Zakaj so mokrišča tako pomembna?

                                        b) Kaj ogroža mokrišča?

                                        c) Naštej 3 najbolj znana slovenska mokrišča.

                                        č) Kaj je Ramsarska konvencija?

                                        d) Kakšno vlogo imajo šotni mahovi v barjih?

                                        e) Opiši razlike med zgornjim in spodnjim tokom reke.

                                        f) Razloži, kaj je mrtvica in kaj je prodišče. 


                                        • DVOŽIVKE

                                          DVOŽIVKE

                                          Vir slike: http://commons.wikimedia.org/wiki/File:Frog_eye_closeup.jpg

                                          -     Poznamo okoli 4.000 vrst

                                          -     so prvi kopenski vretenčarji

                                          -     prvi del življenja (kot jajčece in ličinke), preživijo v vodi, drugi del kot mlade in odrasle živali, pa pretežno na kopnem

                                          -     koža je sluzasta, sodeluje pri dihanju

                                          -     imajo parne okončine, razvite kot sprednje in zadnje noge

                                          -     razmnožujejo se z jajčeci, ki jih odložijo v vodo (mrest); iz njih se razvijejo vodne ličinke paglavci, ki se preobrazijo in razvijejo v mlado odraslo žival

                                          -     dvoživke so zaradi človeških dejavnosti (onesnaževanje, izsuševanje) najbolj ogroženi vretenčarji

                                          Delitev dvoživk:

                                          a) Sleporiliv tropskih predelih; večina rije v zemlji;

                                          b) Repate dvoživkeimajo telo z dolgim repom in kratkimi okončinami; to so pupki, močeradi in človeška ribica.

                                          c) Brezrepe dvoživkeimajo kratko, plosko telo; ličinke so repate, odrasle živali pa nimajo repa; zadnje noge so razvite za skakanje in plavanje; to so žabe, krastače in urhi.

                                          • Veliko zanimivostih o žabah, močeradih, krastačah, pupkih in človeških ribicah.

                                          • Vprašanja o dvoživkah ter plazilcih, odgovore lahko poiščete v spletni učilnici, učbeniku NAR7 ali na internetu.


                                          • OSNOVE SISTEMATIKE

                                            OSNOVE SISTEMATIKE

                                            -        zaenkrat poznamo okoli 2 milijona živalskih in rastlinskih vrst, veliko število pa jih je še neodkritih,

                                            -        vse žive organizme razvrščamo in urejamo v neke sisteme, to imenujemo KLASIFIKACIJA,

                                            -        prvi se je tega lotil švedski naravoslovec Carl Linne,

                                            -        organizme je razvrstil glede na zunanje podobnosti, to je zelo pomanjkljiv sistem, tako dobimo UMETNE SISTEME

                                            -        kasneje so biologi uvideli, da je potrebno upoštevati sorodnost med organizmi, to nam da NARAVNI SISTEM

                                            -        žive organizme danes delimo na 4 kraljestva :

                                             Cepljivke (bakterije)

                                            Glive

                                            Rastline

                                            Živali

                                             -       združujemo jih glede na sorodnost v SISTEMATSKE KATEGORIJE

                                            -        najbolj osnovna sistematska kategorija je VRSTA vanjo spadajo vsi tisti osebki, ki se lahko med seboj uspešno plodijo in križajo.

                                            -        SISTEMATSKE KATEGORIJE :

                                            • VRSTA
                                            • ROD sorodne vrste
                                            • DRUŽINA sorodni rodovi
                                            • RED sorodne družine
                                            • RAZRED sorodni redovi
                                            • DEBLO sorodni razredi
                                            • KRALJESTVO sorodna debla (cepljivke, rastline, glive, živali)

                                            Kateri sistematski kategoriji pripada posamezni organizem, lahko ugotovimo s pomočjo določevalnega ključa, ki je lahko opisni ali slikovni.

                                            • Na tej strani si lahko preberete vse pomembne informacije o razvrščanju živih bitij v sisteme. Na koncu je tudi nekaj nalog za utrjevanje.


                                            • ORGANIZMI

                                              ORGANIZMI

                                              - potrebujejo SNOVI in ENERGIJO

                                              Rastline si same proizvedejo snovi s pomočjo vezave sončne nergije.

                                              Živali to dobijo s hrano.

                                              ENOCELIČARJI --> snovi sprejemajo skozi membrano

                                              MNOGOCELIČARJI --> snovi sprejemajo skozi prebavila

                                                                            + kisik sprejemajo skozi dihala

                                                                            + odpadne snovi izločajo skozi izločala

                                                                            + snovi se prenašajo skozi obtočila

                                                                            + nadzor procesov opravljata živčevje in hormonalni sistem

                                                                            + okolico zaznavajo in se nanjo odzivajo s pomočjo čutil

                                                                           + premikanje jim omogočajo gibala

                                              Vsi našteti organski sistemi omogočajo normalno delovanje organizma.

                                              Glavna naloga življenja organizma pa je nadaljevati vrsto, torej zagotoviti potomstvo

                                              razmnoževanjem, ki je lahko spolno ali nespolno.


                                              • ČLOVEŠKI ZAJEDAVCI

                                                • ČLOVEŠKI ZAJEDAVCI

                                                  1. Notranji - praživali, gliste, trakulje, metljaji

                                                  2. Zunanji - naglavne in sramne uši, klopi, garje.

                                                  Po skupinah raziščite, vrste zajedavcev, kako se z njimi okužimo, kaj povzročajo in kako se zdravimo.

                                                  • Kratek in zanimiv film, kako se klopi prisesajo na telo človeka- VREDNO OGLEDA!!!

                                                • ČLOVEŠKI ZAJEDAVCI - PRIMER PLOSKI ČRVI

                                                  Med ploske črve spadajo sesači. Vsi predstavniki so zajedavski in so bolj pogosti v tropskih in subtropskih območjih (znanih je čez 11.000 vrst).

                                                  ZGRADBA

                                                  - sprednji del telesa ima dva priseska (z njimi se pritrdijo na organe gostitelja)

                                                  - usta so na vrhu glave

                                                  - razmnožujejo se lahko spolno in nespolno

                                                  sesač

                                                  Na sliki vidimo navadnega sesača.


                                                • OBTOČILA ORGANIZMOV

                                                  • OBTOČILA ORGANIZMOV

                                                    Dostava do celic, delo z učbenikom, str. 88, 89

                                                    Raziskovalna vprašanja

                                                    1. Kakšno nalogo opravljajo obtočila?

                                                    2. Zakaj enoceličarji ne potrebujejo posebnih obtočil?

                                                    3. Kako so obtočila zgrajena pri vretenčarjih?

                                                    4. Kakšna je naloga krvi?

                                                    5. Opiši srce in doma poišči sliko ter jo nalepi.

                                                    • ORGANIZMI NADZORUJEJO SVOJA TELESA

                                                      Raziskovalno samostojno delo z učbenikom str. 94, 95.


                                                    • OKOLICO LAHKO ZAZNAVAMO

                                                      OKOLICO LAHKO ZAZNAVAMO

                                                      Samostojno raziskovalno delo 

                                                      1. Ogled filma ''Čutila človeka in ostalih vretenčarjev'' (na namizju računalnika v učilnici številka 14 - naravoslovna učilnica)

                                                      2. Zapiši v zvezke 5 zanimivih dejstev, ki si jih z ogledom spoznal.

                                                      3. V učbeniku str. 96,97 preberete snov.

                                                      4. Prepiši vprašanja in nanje odgovori.

                                                      a) Zakaj je zaznavanje snovi ključnega pomena za živa bitja?

                                                      b) Katera čutila uporabljamo ljudje?

                                                      c) Kaj je skupnega pri zaznavanju snovi vseh živali in človeka?

                                                      d) Kje imajo ribe okušalne čutnice, ki so pri človeku na jeziku?

                                                      e) Kje in kako sprejemajo snovi kopenski organizmi?

                                                      f) Kako druge živali zaznavajo mehanske dražljaje, ki jih ljudje zaznavamo preko kože?

                                                      5. Raziskovanje s pomočjo tablic.

                                                      V dvojicah razišči OKO hobotnice, človeka, muhe, evglene, pajka, školjke.  Opiši njihovo zgradbo, kako deluje ter za eno oko poišči sliko.

                                                      6. Reši ponovi in razmisli na str. 97

                                                      7. Za domačo nalogo dobiš učni list za utrjevanje na novo spoznane snovi.


                                                      • ZVOK

                                                        ZVOK

                                                        RAZISKOVALNO DELO

                                                        1. ZVOK --> kaj je/kako ga opišemo/kako se med sabo razlikuje/kako ga zaznavamo/opiši pomen pri ljudeh in pri živalih/kakšna je hitrost

                                                        2. ODDAJNIKI --> kaj so/kateri so

                                                        3. Razloži naslednje besede: ton, zven, šum, pok, frekvenca, ultrazvok

                                                        4. Razloži:

                                                        - kako zaznavamo ljudje zvok,

                                                        - kdaj moramo še posebej zavarovati sluh,

                                                        - kateri poklici morajo posebej varovati svoj sluh,

                                                        - na kakšne načine se lahko zaščitimo pred hrupom na različnih mestih ali prostorih.


                                                        • HERBARIJ

                                                          HERBARIJ

                                                          Spodaj imaš spravljen dokument z navodili o pripravi herbarija.

                                                          Uspešno raziskovanje ti želim!


                                                          • RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ


                                                            RAZMNOŽEVANJE, RAST IN RAZVOJ

                                                            1. Oglej si na youtube razmnoževanje koral - 

                                                             in  nato še dvorjenje ptic (Birds of paradise - Love birds), morskih konjičkov, metuljev, nosorogov, sipe (videoposnetki  št. 3 ter od št. 6 do št. 9), .

                                                            2. Po ogledu odgovori na naslednja vprašanja, ki si jih najprej prepišeš v zvezek (Naslov snovi v zvezku RAZMNOŽEVANJE).

                                                            a) Naredi razpredelnico in opiši razlike med dvorjenjem ptic, morskih konjičkov, metuljev, nosorogov, sip ter ene živali po svojem izboru. Za izbrano žival razišči, kakšen je njen način dvorjenja po spletu.

                                                            b) Kako se razlikuje razmnoževanje koral od razmnoževanja živali na posnetkih? Kaj misliš, katero je bolj učinkovito?

                                                            c) Kakšna je prednost dvorjenja samcev?

                                                            3. Odpri učbenik str. 104,105 in preberi pripadajočo snov. Nato prepiši vprašanja in nanje odgovori v zvezek (Naslov snovi v zvezku RAST IN RAZVOJ).

                                                            A) Opiši proces diferenciacije celic.

                                                            B) Razloži pojme: zigota, embrio, embrionalni razvoj, postembrionalni razvoj, popolna preobrazba, nepopolna preobrazba.

                                                            4. Za vajo imaš spodaj dve spletni strani, kjer so naloge in kviz za utrjevanje snovi. 

                                                            5. Ponovi in razmisli str. 105. Če pa česa v šoli še nisi uspel dokončat, pa to opravi doma!


                                                            • BIOTSKA PESTROST

                                                              BIOTSKA PESTROST

                                                              - z drugim imenom biotska raznovrstnost ali biodiverziteta

                                                              - merilo zanjo je število različnih živalskih in rastlinskih (ter drugih) vrstv nekem določenem okolju - ekosistemu.

                                                              - nek ekosistem je stabilen, kadar na istem prostoru skozi čas živijo iste vrste, ki ostajajo enako številne

                                                              - naravni ekosistem je ustvarila narava, npr. gozd, morje, potok,...

                                                              - umetni ali antropogeni sistem je ustvaril človek in jih oblikuje tere spreminja tako, da mu služijo, npr. njiva, sadovnjak, mesto,...

                                                              Za škodljivce imamo tiste organizme (živalske, rastlinske in druge), ki škodijo nam, naši hrani ali našemu okolju.

                                                              Zatiramo jih s kemičnimi pripravki:

                                                              a) pesticidi - zavirajo živali, npr. razne žuželke

                                                              b) herbicidi - zavirajo rastline, npr. razen plevel

                                                              c) fungicidi - zatirajo vrste gliv, npr. razne plesni

                                                              Vse te snovi neugodno vplivajo na naše okolje, saj so zelo strupene in lahko preidejo v našo hrano, pitno vodo, usmrtijo ''koristne'' živali, npr. čebele.

                                                              Lahko pa uporabljamo za zatiranje škodljivcev tudi bolj naravi prijazne načine, npr. naravne plenilce, kolobarjenje, gojenje prilagojenih in domačih vrst ipd.

                                                              BIODIVERZITETA - življenjska raznovrstnost (DODATNE  INFORMACIJE)

                                                              -        je bogastvo vseh življenjskih oblik na Zemlji, kaže se v številu in raznolikosti vrst

                                                              -         v Sloveniji imamo okoli 23.000 znanih vrst, predvidenih pa naj bi jih bilo 120.000 vrst

                                                              -         endemitov je pri nas 850 vrst, od tega je 22 rastlin, ostale so živali (pretežno kraške)

                                                                       To so tista živa bitja, ki živijo le na določenem območju (npr.človeška ribica)

                                                              -         življenjska raznovrstnost je ogrožena zaradi :   spreminjanje naravnih ekosistemov / sprememb v kmetijstvu / onesnaževanja okolja / graditve cestnega omrežja / regulacije potokov, rek / izsuševanja močvirji / množičnega turizma / pomanjkanja zavesti o ohranjanju narave

                                                              -         za varovanje narave skrbijo: MOP;  Agencija RS za okolje;  Uprava RS za naravo; nevladne organizacije ( Slovensko ekološko gibanje, Društvo biologov Slovenije,…) ter tuje organizacije (Greenpeace, Unesco, WWF,…)

                                                              -         v Sloveniji naj bi bilo ogroženih 12% vseh rastlinskih in 8% vseh živalskih vrst

                                                              -        naravovarstvena območja posebej bogata z živalskimi in rastlinskimi vrstami zavarujemo z zakonom. Takšne varstvene skupine so naravni park, regijski park, krajinski park, naravni rezervat, naravni spomenik, spomenik oblikovane narave.

                                                              ALI STE VEDELI, da Sloveniji pripada manj kot 0,004 % celotne površine Zemlje, a vendar gostimo več kot 1 % vseh znanih vrst živih bitij in več kot 2 % celinskih vrst. Sobivanje več kot 23.000 vrst živih bitij na tako majhnem prostoru našo deželo uvršča med naravno najbogatejše v Evropi.

                                                              Vzrok za to je položaj Slovenije:

                                                              • leži na stičišču sredozemske, panonske, alpske in dinarske regije,
                                                              • ima močno razgiban relief, dobro ohranjene ekosisteme,
                                                              • pestre so talne, podnebne in vodne razmere.

                                                               RAZISKUJEM!!!

                                                              1. Kaj je to rdeči seznam ogroženih organizmov, katere kategorije obsega?
                                                              2. Naštej nekaj zaščitenih vrst v Sloveniji.

                                                              • GOZDOVI

                                                                GOZDOVI

                                                                • Informacije o gozdu, obdelavi, zgradbi in lastnosti lesa ter vrst lesa v Sloveniji.  

                                                                • Vse o lesu (nastanek, vrste, lastnosti).


                                                                • UČIM SE IN RAZISKUJEM

                                                                  UČIM SE IN RAZISKUJEM

                                                                  Vaje, naloge in vprašanja za utrjevanje snovi.


                                                                  • KOLOBARNIKI

                                                                    KOLOBARNIKI

                                                                    DEŽEVNIKI

                                                                    Spadajo med kolobarnike, ker je njihovo telo zgrajeno iz kolobarjev, ker pa tudi vsebujejo maloščetine, jih naprej uvrščamo med maloščetince. Živijo v prsti, nekatere vrste pa v sladkih vodah.

                                                                    Pomen deževnikov 

                                                                    Deževniki predstavljajo pomemben dejavnik v kroženju snovi v naravi. Njihova vloga je mnogovrstna:
                                                                    - mehansko mešajo tla (vnašajo organsko snov v tla in odnašajo mineralne delce na površino tal),

                                                                    - rijejo hodnike,tako prezračujejo tla in povečujejo njihovo prepustnost za vodo,

                                                                    - zmanjšujejo erozijo (odnašanje tal),

                                                                    - z razkrojevanjem panjev, debel in vej naravno bogatijo gozdna tla.

                                                                    - njihov največji pomen pa je vsekakor pri tvorbi humusa.

                                                                    Številčnost deževnikov

                                                                    Na enem kvadratnem metru tal živi povprečno do 400 deževnikov, po teži pa jih pride na 1 ha povprečno 4000kg. Na tej površini požrejo deževniki na leto okoli 18 ton prsti, ki jo razdrobijo, premešajo in kot iztrebke odlagajo na površino tal. V 300 letih naredijo deževniki na površini 10 cm debelo plast. Produkcija iztrebkov na 1 ha je zelo velika, odvisna je od števila deževnikov. Teža teh iztrebkov doseže v enem letu od 30 do 100 ton.
                                                                    Pojavljanje posameznih vrst deževnikov je odvisno od vlage, temperature tal, kemično-fizikalnih lastnosti tal in rastlinske odeje. Ker dihajo s telesno površino, potrebujejo vlažna tla. Deževniki, predvsem nekatere vrste, aktivno vlečejo rastlinske ostanke (liste in vejice) neposredno v tla, ali pa se hranijo z njimi v stelji. Iztrebke odlagajo na površino ali globoko v tla.

                                                                    Kako deževniki prispevajo k nastanku humusa? Humus je snov, ki nastaja iz mrtvih ostankov organizmov, zlasti rastlin. Je kisel, njegova kemična sestava je zelo zapletena. Za na stanek humusa so pomembni mikrobi v tleh, ker s svojimi encimi razkrajajo organsko snov. Razkrojki med seboj reagirajo, da nastanejo nove spojine, ki so veliko bolj obstojne. Te so predvsem bogate z dušikom. V zemlji, ki je šla skozi prebavilo deževnika, je več mikrobov kot v tleh. Organski ostanki doživijo v prebavilu kemično presnovo. Lažje prebavljive snovi predelujejo prebavni encimi deževnika, težje prebavljive pa glivice in bakterije, ki živijo v deževnikovem prebavilu. Gre za simbiozo ali sožitje. 
                                                                     

                                                                    Zanimivost :)

                                                                    Iztrebki deževnika so bogati s kalcijem in zato so zelo odporni proti vodi. Da bi raztopili iztrebek deževnika, potrebujemo okoli 3 l vode, za enako količino navadnih tal pa le 0,17 l vode.
                                                                    Povzeto po www.proteus.si/files/file/RZ2007/Zivali%20tal.pdf

                                                                    PIJAVKE

                                                                    so parazitski organizmi, ki drugim pijejo kri. Njeno strjevanje preprečijo z izločanjem snovi hirudin. Zaradi teh lastnosti so jih uporabljali v medicini.

                                                                    Pijavko najdemo v stoječih in počasi tekočih vodah. Ob lepem vremenu živahno skače, pri čemer se kačasto zvija od hrbtne proti trebušni strani. To ji omogoča dobro razvito mišičje, ki jo sestavlja kožomišnica. Ob slabem vremenu pa miruje na dnu ali na rastlinah.



                                                                    • Poglavje 33

                                                                      PAJKOVCI

                                                                      Pajkovci spadajo med členonožce, natančneje med pipalkarje. Kaj vse spada mednje in kakšne so njihove lastnosti raziščite med danimi prispevki in internetnimi stranmi.

                                                                      Havajski veseli pajek, (Theridion grallator)

                                                                      (Vir http://www.tumblr.com)


                                                                      • ŽUŽELKE

                                                                        ŽUŽELKE

                                                                        Vir slike:http://www.turubari.com/htmleng/?p=2449

                                                                        Ta skupina živali pravzaprav vladuje svetu, kot ga poznamo danes, saj pride na vsakega človeka 200 milijonov žuželk. Delimo jih na krilate in nekrilate žuželke, pri čemer se krilate delijo še naprej na 27 različnih redov. Za natančnejšo razdelitev poglej tukaj.

                                                                        VODJE SKUPIN SO NA MAIL (od ostrojica.si) DOBILE NAVODILA ZA DELO ZA četrtek 24.1.2013. Prosim, če speljete delo tako, kot je v tem navodilu navedeno. Hvala!


                                                                        • STONOGE

                                                                          STONOGE


                                                                          Imajo sploščeno, členjeno in okretno telo, na glavi 1 par tipalnic in 2 ali 3 para čeljusti, na vsakem telesnem delu pa po en par nog. So plenilci in kopenske živali. Dihajo z vzdušnicami ali trahejami.

                                                                          Delimo jih na strige, dvojnonoge, drobnonožke in malonoge.

                                                                          Nekatere tropske vrste stonog so tudi za človeka smrtno nevarne.


                                                                          • PTICE

                                                                            PTICE

                                                                            -         okrog 9.000 vrst

                                                                            -         so vretenčarji pokriti s perjem

                                                                            -         prvi par okončin je spremenjen v krila

                                                                            -         imajo kljun brez zob

                                                                            -         vzdržujejo stalno telesno temperaturo

                                                                            -         vse so jajcerodne, jajca valijo v gnezdu

                                                                            -         večinoma so dobre letalke, nekatere pa dobro tekajo, plezajo ali plavajo

                                                                            -         z vidika človeka so zelo koristne (žužkojede, lovna divjad, perutninarstvo) in škodljive (npr. škorci v vinogradih)

                                                                            -         arheopteriks - praptič iz obdobja jure: vranje velikosti, zobje v čeljustih, dolg rep iz vretenc, perje, krila, trije prosti prsti s kremplji v krilih, masivne in težke kosti;

                                                                             

                                                                            Delitev ptic:

                                                                            1.  Staročeljustnice (ptiči brez grebena na grodnici): ne letijo,so pa dobri tekači; npr. noji

                                                                            2.  Novočeljustnice (ptiči z grebenasto grodnico) imajo na grodnico pritrjene močne letalne mišice; so praviloma dobri letalci. Med te prištevamo močvirnike, plojkokljune, kure, ptice pevke, ujede, sove.

                                                                            Izdelaj kratko predstavitev tebi najljubše ptice - opis, življenjski prostor, prehranjevanje, razmnoževanje, zanimivosti.


                                                                            • PLAZILCI

                                                                              PLAZILCI

                                                                              -    okrog 7.000 vrst

                                                                              -    so kopenski vretenčarji, katerih razvoj ni vezan na vodo

                                                                              -     vse življenje dihajo s pljuči

                                                                              -     telo je pokrito z debelo in suho kožo

                                                                              -     kožna tvorba, ki ščiti telo, so rožene luske

                                                                              -     večina ima šibke noge, tisti, ki nimajo nog, se plazijo po trebuhu

                                                                              -     so večinoma jajcerodni

                                                                              Razvoj plazilcev:

                                                                              -   prvi plazilci so se razvili iz dvoživk - kotilozavri

                                                                               -  v zemeljskem obdobju mezozoik so doživeli vrhunec razvoja in izumrli v obdobju krede, poznamo:

                                                                              velike plazilce dinozavri,

                                                                              leteče plazilce pterozavri,

                                                                              vodne plazilce ihtiozavri

                                                                              -   iz plazilcev so se nato razvili prvi sesalci, iz dinozavrom sorodnih prednikov pa so se razvile prve ptice

                                                                              Delitev plazilcev :

                                                                              1. Prakuščarji: edini predstavnik je tuatara, živi fosil iz Nove Zelandije.

                                                                              2. Krokodili: so največji plazilci; živijo v tropskih in subtropskih predelih; telo ščitijo velike luske.

                                                                              3. Želve: imajo močan, enoten oklep - črepinjo, iz katere molijo glava in noge.

                                                                              4. Luskarji:

                                                                              a) Kuščarji: imajo večinoma dobro razvite okončine; nekateri, npr.slepci imajo zakrnele noge.

                                                                              b) Kače: imajo dolgo telo brez nog; imajo razklan jezik, s katerim tipajo in ovohavajo; strupene kače imajo zobe strupnike. Med nestrupene sodijo gož, belouška, smokulja, udav,… Med strupene pa modras, gad, kobra, klopotača, mamba,…


                                                                              • SESALCI

                                                                                SESALCI

                                                                                -         okrog 4.000 vrst

                                                                                -         so pokriti z dlako, dihajo s pljuči, v ustih imajo različne vrste zob (sekalci, podočniki, kočniki-predmeljaki in meljaki; pri večini se zobje izmenjajo enkrat v življenju, ko stalni nadomestijo mlečne)

                                                                                -         vzdržujejo stalno telesno temperaturo

                                                                                -         mladiči se hranijo z materinim mlekom, ki nastaja v mlečnih žlezah

                                                                                -         noge sesalcev so prilagojene načinu življenja; tako ločimo hodilne, skakalne, plezalne, oprijemalne, kopalne in letalne okončine

                                                                                Delitev sesalcev :

                                                                                1. Stokovci: so najnižje razviti sesalci in spominjajo na plazilce; zanje je značilen stok, v katerem se končujejo spolni organi, prebavila in izločala; so edini sesalci, ki ležejo jajca; mladiči se hranijo z mlekom; sem uvrščamo kljunaše.

                                                                                2. Vrečarji: živijo pretežno v Avstraliji in na sosednjih otokih, le nekaj jih živi v Ameriki; samice imajo na trebuhu vrečo, v kateri nosijo mladiče; v vreči so mlečne žleze; sem uvrščamo kenguruje.

                                                                                3. Placentalni ali višji sesalci: rodijo zelo razvite mladiče, saj se ti dalj časa razvijajo v maternici, snovi med materjo in zarodkom pa se izmenjujejo skozi posteljico - placento, poznamo  žužkojede, prvake, netopirje, zajce, glodavce, zveri, kopitarje, trobčarje, kite.


                                                                                • PLANET ZEMLJA

                                                                                  PLANET ZEMLJA

                                                                                  Tudi našemu planetu se moramo kdaj pa kdaj zahvaliti, da je tukaj, da nas podpira in nam omogoča življenje. Ker ga jemljemo preveč samoumevno, nam lahko kaj prehitro spolzi iz rok. Vsako leto 22. aprila še toliko bolj poudarjamo izjemnost našega planeta.

                                                                                  Oglejti si ta čudovit posnetek o življenju na našem planetu 


                                                                                  • ONESNAŽEVANJE OKOLJA

                                                                                    ONESNAŽEVANJE OKOLJA

                                                                                    Projektno delo :)

                                                                                    Razišči po spletu naslednje vrste onesnaženja in zapiši, kako pride do njih, kakšne so posledice in kako lahko le-te preprečimo (informacije zberi v zvezek, iz njih bomo pa naredili predstavitvene plakate za razstavo na šoli):

                                                                                    - Svetlobno onesnaženje

                                                                                    - Zvočno onesnaženje

                                                                                    - Nastanek ozonske luknje

                                                                                    - Učinek tople grede

                                                                                    - Prekomerna uporaba gnojil in pesticidov

                                                                                    - Kisel dež

                                                                                    Obrazloži še pomen KJOTSKEGA protokola.