Digitrajni Katarina F
Szekció vázlat
-
Izvedla sem uro z učencem, ki obiskuje 3.razred in zamenjuje vidno podobne črke.
-
Ime otroka:
Zaporedna številka srečanja:
Datum: 18.11.2024
Splošni cilji srečanja:
Utrdi črki m in n, branje zlogov
Konkreten cilj
- Razvijanje pozornosti
- Ob opori utrjuje črki m in n
- Uporablja prst za sledenje pri branju
- Bere posamezne zloge in dvozložne besede
Pripomočki in materiali:
Kartonček, barvice, pladenj z mivko, besede s črkama m in n, kartončki z zlogi, družabna igra človek ne jezi se
Aktivnost (namen in operacionalizirani cilji)
Potek dela
Uporabljeni materiali in pripomočki
Ugotovitve, opažanja
Uvod:
Vaja za razvijanje pozornosti; nariši, kar ti sporoča navodilo
Pripravim list z vajo, razložim navodilo in ga usmerjam
List z nalogo, barvice
Ima težave s stranskostjo, riše levo namesto desno
Osrednji del ure:
Utrjuje črki m in n:
- Utrjuje zapis črke m in n
- V besedah vse črke m pobarva z rdečo barvo, vse črke n pa z modro barvo.
- Ustrezno prebere besedilo
- V križanko zapiše manjkajočo črko m in n
- Samostojno popravi napačen zapis črke m in n
- Pri branju sledi besedilu s kazalcem
- Sestavi dvozložno besedo in jo prebere
Ponovimo, kakšni sta veliki in mali črki M in N. V mivko rišemo črki m in n. Pripravim delovni list in mu naročim, da v prazna okenca vpiše črki m in n. Vse črke m pobarva rdeče, vse črke n pa z modro barvo. Pomaga si s kartončkom, ki ga je izdelal. Besede ustrezno prebere. Prepiše besede, v katerih sta istočasno črki m in n. besede prebere.
Reši križanko.
Pripravim zloge na kartončkih in ga pustim, da jih ogleda. Potem prebere nekaj zlogov. Zlog nato dam v lonček. Izvleče dva zloga in ju prebere skupaj ter pove, ali ima beseda kakšen pomen.
Pladenj z mivko
List z besedami
Rdeča in modra barvica
Križanka, svinčnik
Kartončki z zlogi
- Vajo izvajam počasi. da mi lahko sledi
- Večkrat pogleda v kartonček
- Pravilno zapiše črki m in n
- Pri branju si pomaga s kartončkom
- Prepiše ustrezno besede
- Besede, ki nastanejo iz zlogov, so mu smešne
- Prepozna smiselno besedo
Zaključek:
Družabna igra človek ne jezi se
-ob igri se sprosti
Pripravim igralno površino. Igrava, dokler nekdo prvi ne pride v svojo hiško.
Družabna igra človek ne jezi se.
V igri uživa, je tekmovalen
Sinteza ugotovitev in predlogi za izboljšanje:
- Vizualna opora mu pomaga pri reševanju oziroma zapisu
- Pri zapisu meša zapis tiskanih in pisanih črk
Priloga k pripravi: Listi, ki jih je reševal pri uri, narek, ki ga je pisal v razredu.
Samoevalvacija otroka: Raje bi se celo uro igral človek ne jezi se.
-
https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/7267945/course/section/1695490/vaja%20.pdf
https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/7267945/course/section/1695490/pripomo%C4%8Dk.pdf
https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/7267945/course/section/1695490/Poi%C5%A1%C4%8Di.pdf
https://ucilnice.arnes.si/pluginfile.php/7267945/course/section/1695490/Narek.pdf
-
SPECIFIČNE BRALNO-NAPISOVALNE TEŽAVE
Pri specifičnih učnih težavah, ki jih delimo v dve glavni skupini, ki vključujeta vpletenost slušno-vizualnih procesov (disleksija, disortografija, nekatere oblike motenj pri aritmetiki) in vpletenost vizualno-motoričnih procesov (disgrafija, specialna diskalkulija, dispraksija in težave na področju socialnih veščin), gre po večini za nevrološko motnjo, učenci ne predelujejo dražljajev tako kot vrstniki, zato so nekatere poti učenja ovirane. Zaradi kognitivnih primanjkljajev je zmanjšana tudi učinkovitost sprejemanja in izražanja informacij, zato se taki učenci težko učijo na tradicionalen način in s hitrostjo, ki je sprejemljiva za njihove vrstnike (Košir idr., 2008).
Za višjo stopnjo težavnosti je značilno (Košir idr., 2008):
· Učencu pomanjkljivo obvladovanje temeljnih spretnosti otežuje sledenje in napredovanje na širših področjih kurikula.
· Kljub skrbno zasnovanim (ciljno usmerjenim) oblikam pomoči ni opaznega napredka na področjih kurikula.
· Tudi različni alternativni pristopi in poskusi kompenziranja specifičnih primanjkljajev niso učinkoviti in ne zagotavljajo zadostnega napredovanja v okviru zahtev kurikula.
· Pri učencu sta frustracija in oškodovano samospoštovanje kot posledica zgoraj omenjenih težav izražena do te mere, da postane splošno nemotiviran za učenje, izostaja od pouka, izrazijo se čustvene in ali vedenjske težave.
· Učenci z izrazitimi specifičnimi učnimi težavami potrebujejo dodatno strokovno pomoč, ki jo izvajajo specialni pedagogi ali učitelji na svojem predmetnem področju, če so se izpopolnjevali za delo z otroki s posebnimi potrebami.
Učitelji in vsi, ki delajo z učenci z učnimi težavami, morajo pri svojem delu ravnati po vseh temeljnih načelih pomoči: načelo celostnega pristopa, interdisciplinarnosti, načelo partnerskega sodelovanja s starši, načelo odkrivanja in spodbujanja močnih področij, načelo udeleženosti učenca, spodbujanja notranje motivacije in samodoločenosti, načelo akcije in samozagovornišva, načelo postavljanja optimalnih izzivov, odgovornosti in načrtovanja, načelo vrednotenja in načelo dolgoročne usmerjenosti (Magajna, 2008).
-
Disleksija
Najbolj raziskovane med specifičnimi motnjami učenja so specifične bralno-napisovalne težave (Magajna, 2002). V domači in tuji literaturi se za označevanje specifičnih primanjkljajev na področju učenja branja in pisanja uporabljajo različni alternativni izrazi: disleksija (bralne težave), disgrafija (težave pri pisanju), disortografija (pravopisne težave), legastenija, specifične motnje šolskih veščin. Te težave so notranje narave, posledica motenj ali posebnosti v nekaterih procesih spoznavanja (kognitivnih primanjkljajev). Ti kognitivni primanjkljaji so prisotni že od rojstva. Posameznika v različnih obdobjih različno ovirajo. Magajna (2002) opisuje, da otroka s specifičnimi bralno-napisovalnimi težavami najpogosteje ovirajo značilne težave v delovnem pomnjenju, težave pri poimenovanju, prevladovanje vizualnega načina razmišljanja (razmišljanje v slikah), težave pri časovnem zaznavanju in presojanju ter počasnejše psihomotorično odzivanje. Ti primanjkljaji so lahko ovira tako pri usvajanju in avtomatizaciji zapletenih šolskih veščin kot tudi pri izkazovanju znanja in obvladovanju teh veščin.
Disleksija ni odvisna od posameznikove ravni inteligentnosti, vlaganja truda in socialno-ekonomskega položaja. Raziskovalci priznavajo, da obstajajo številni možni vzroki disleksije, vključno z dednimi dejavniki.
-
(Magajna, 2008:43) navaja, da bi morali učitelji prilagoditi metode in oblike dela:
- Uporablja naj se veččutno (multisenzorno) poučevanje in učenje;
- Poučevanje in učenje naj bosta dobro strukturirana;
- Poučevanje in učenje naj poteka temeljito;
- Potrebno je uporabljati metode aktivnega učenja in upoštevati je treba učenčeve interese;
- Potrebno je spodbujati učenčevo samospoštovanje in pozitivno doživljanje sebe kot bralca;
- Potrebno je uporabljati učenčeva močna področja;
- Potrebno je skupaj z učencem in njegovimi starši odkrivati in razvijati različne oblike kompenzacije;
- Potrebno je urjenje šibkih področij, korekcija primanjkljajev;
- Potrebno je razvijati določene veščine, spoznanja in prepričanja, ki učenca vodijo k uspešnejšemu premagovanju težav.
-
Učenci, ki počasneje usvajajo znanja, imajo težave na področju usvajanja osnovnih šolskih veščin (branje, pisanje, računanje). Poleg tega imajo slabše razvite jezikovne in komunikacijske veščine, večkrat imajo težave tudi s socialnim vključevanjem ter težave s pomanjkljivo in kratkotrajno pozornostjo. Zaradi trajnih izkušenj z neuspehom imajo pogosto tudi pomanjkljivo motivacijo za učenje. Na njihovo učno uspešnost vplivajo tudi težave z organizacijskimi veščinami in z delovnimi navadami (Kavkler, 2004).
Pri učencih, ki počasneje usvajajo znanja, opažamo pogosto nerazumevanje vsebin, predvsem abstraktnejših pojmov, nerazumevanje daljših navodil, težave s pomnjenjem, počasnejše usvajanje branja, pisanja, pravopisa, računanja, nizko motivacijo za učenje, težave s socialnim vključevanjem (Magajna idr., 2008).
Težave se kažejo pri »spoznavnih procesih (hitrost in kakovost usvajanja znanja), na jezikovnem področju, pri samoregulaciji učenja (metakogniciji in motivaciji) ter na socialnem področju.« (Magajna idr., 2008).
-
Učence, ki počasneje usvajajo znanje, lahko vidimo kot nezrele, težko se tudi vključujejo v skupino sošolcev. So zelo ranljivi in pogosto ustrahovani. Pogosto se preveč navežejo na pomoč in podporo odrasle osebe. Zaostanek v splošnem razvoju se kaže kot nižji uspeh na večini področij učnega načrta.
Prav tako imajo težave pri razumevanju splošnih konceptov, usvajanju strategij za branje, pisanje, in računanje, značilno je pomanjkanje samozavesti za uporabo in razvijanje strategij, ki jih že imajo. Težave imajo tudi pri logičnem razmišljanju in organizaciji. Za določen problem imajo malo različnih rešitev. Vizualni in slušni ter dolgoročni in kratkoročni spomin so slabše razviti. Možni so zaostanki v razvoju govora in jezika ter čustvene in vedenjske težave. (Kavkler, 2004).
-
Pomoč učencem, ki počasneje usvajajo znanja, je sestavljena iz različnih splošnih priporočil in prilagoditev ter specifičnih strategij. Kolikšna je pomoč, pa je odvisno od kontinuuma posebnih potreb posameznika.
Priporočila za poučevanje in pomoč učencem so naslednja:
- Abstraktne vsebine moramo spremeniti v konkretne (lažje se učijo v praktičnih situacijah);
- Pomoč drugega naj bo sistematična (ker ne posplošujejo navodil, strategij reševanja problemov samostojno, je zanje sistematična pomoč drugega - učitelja, staršev, vrstnika idr. izrednega pomena);
- Ti učenci naj čim bolj avtomatizirajo osnovno dejstvo in strategije, ker imajo slabše razvite strategije pomnjenja, potrebujejo tri- do petkrat več ponavljanj kot njihovi vrstniki (Magajna idr., 2008).
Strokovni svet RS za splošno izobraževanje je sprejel Koncept dela z učenci z učnimi težavami v osnovni soli, v katerem so postavljene strokovne osnove za razvoj učinkovitejših pristopov na področju obravnave učencev z učnimi težavami. Eden od pogojev za uresničevanje zasnovanega koncepta je petstopenjski model nudenja učne pomoči učencem z učnimi težavami. Model je zasnovan na kontinuumu učnih težav, ki se razprostirajo od lažjih do izrazitih, od specifičnih do splošnih, od enostavnih do kompleksnih, od kratkotrajnih do vseživljenjskih in od tistih, ki terjajo malo učne pomoči in podpore učencu, ter na zgodnji obravnavi učencev z učnimi težavami (Magajna idr., 2008).
Predvsem je pomembno, da se učitelj zaveda otrokovih posebnih potreb, da mu ne znižuje zahtevnost ravni znanja, ampak se poslužuje različnih oblik dobre poučevalne prakse. Potrebno je, da se otrok v razredu počuti varno, sprejeto in da učitelj vzpostavi pozitiven odnos z učencem in njegovimi starši.
-
Kviz za učitelje: Prepoznavanje disleksije pri učencih
Navodila: Pri vsakem vprašanju izberite najbolj ustrezno možnost. Cilj kviza je pomagati pri prepoznavanju možnih znakov disleksije.
Klikni na spodnjo povezavo:
https://1ka.arnes.si/a/7e27dca8