Oris teme

  • BIOLOGIJA

    BIOLOGIJA

    BIOLOGIJA je naravoslovna veda in znanost o življenju in živih bitij (življenjeslovje)

    BIOS (življenje) + LOGOS (veda)

    - z različnimi metodami, logičnim sklepanjem in z izkušnjami iz narave odkrivamo nove zakonitosti v živi naravi.

    - je podlaga in osnova drugim vedam, same vede pa delimo na družboslovne in naravoslovne ( VEDA=vso znanje o določeni temi).

    PANOGE

    Biološko raziskovanje je zelo raznoliko, saj biologija zajema zelo široko podrčje. Zato biologijo razdelimo na številne biološke panoge. Vsaka panoga proučuje določeno področje biologije. Panoge se lahko delijo še na smeri.

    1. SISTEMATIKA  => razvršča organizme v sistem glede na sorodnost
    2. BOTANIKA => preučuje rastline
    3. ZOOLOGIJA => preučuje živali                                                         
    4. MIKROBIOLOGIJA => preučuje mikroorganizme                                  
    5. MORFOLOGIJA => preučuje zgradbo in obliko organizmov (tukaj jo še lahko razdelimo na smericitologijo, ki preučuje celice, histologijo, ki preučuje tkiva in anatomijo, ki preučuje organe)
    6. ANTROPOLOGIJA => preučuje nastanek in razvoj človeka                                                                   
    7. FIZIOLOGIJA => preučevanje življenjskih procesov v organizmih
    8. GENETIKA- dedovanje lastnosti, preučevanje dednih zakonitosti
    9. PALEONTOLOGIJA- življenje v geološki preteklosti, preučevanje razvoja na Zemlji
    10. EVOLUCIJA- razvoj živih organizmov, sorodstvene vezi med organizmi
    11. EKOLOGIJA- odnosi med živimi in neživimi bitji ter okoljem
    Raziskovalna vprašanja:
    a) Opiši razlike med vedami, panogami in smermi.
    b) Poišči nekaj družboslovnih in nekaj naravoslovnih ved.
    c) Na primeru opiši, kaj preučuje pedologija in kaj geologija.
    d) Kaj so interdisciplinarne vede in ZAKAJ so pomembne?
    e) Naštej smeri mikrobiologije in opiši, kaj preučujejo.


    • NARAVOSLOVCI IN ODKRITJA, KI SO SPREMENILA SVET

      NARAVOSLOVCI IN ODKRITJA, KI SO SPREMENILA SVET

      Prepiši vprašanja in poišči odgovore v učbeniku, lahko tudi na spletu, (pomagaj si z informacijami na spodnji spletni povezavi).

      Razdelite si vprašanja po skupinah in si izmenjajte odgovore.

      1. Kaj je postavil Aristotel?
      2. Kaj je iznašel Robert Hook?
      3. Kaj je vpeljal Carl Linne?
      4. Kakšne trditve je postavil Lamarck?
      5. Kaj sta ugotovila Matthias Schleiden in Theodor Schwann?
      6. Kakšno hipotezo je postavil Charles Darwin?   a) Katere knjige je napisal? b) Kakšno je bistvo njegovega razvojnega nauka?
      7. Kaj je dokazal Louis Pasteur?     a) Kako se razlikujeta pasterizacija in sterilizacija?
      8. Kaj je odkril Alexander Fleming, kako je njegovo odkritje vplivalo na človeštvo?
      9. Kako je baron Žiga Zois prispeval k obogatitvi biologije?
      10. Kaj sta William Harvey in Marcello Malpighi spoznala glede človeškega telesa?

      • CELICA

        CELICA

        O celicah že veliko vemo, obnovili in nadgradili bomo znanje o rasltinskih, živalskih in bakterijskih celicah ter pokukali v samo delovanje njihovega življenja.


        • CELIČNO JEDRO (njegovi sestavni deli)

          CELIČNO JEDRO (njegovi sestavni deli)

          KROMOSOMI

          - so nitaste strukture v celičnem jedru in predstavljajo nosilce dednih lastnosti (=genov). Zgrajeni so iz ene dolge molekule DNK in beljakovin.

          - lahko jih vidimo pod mikroskopom le takrat, ko se celica deli, takrat so v obliki črke x, en krak x je krajši, drugi daljši, vsako polovičko poimenujemo kromatida, ki je sestavljena iz kromatinskih niti.

          - ko se celice ne delijo, takrat so kromosomi v obliki dolgih in nezavitih kromatinskih niti, ki so v jedru močno prepletene (kot kakšni pomešani špageti).

          - ljudje imamo v jedrih vseh celicah v telesu 46 kromosomov, izjema so le spolne celice, kjer jih je 23. 

          - različna živa bitja imajo različna števila, kar pa ni povezano z njihovo velikostjo ali zapletenostjo; vinske mušice imajo 4 kromosome, psi 78, tigri 38, nekatere praproti pa 1262, zakaj je točno takšno število kormosomov je zaenkrat še uganka.

          - pri različnih vrstah živali in rastlin so kromosomi različno dolgi, močerad ima npr. samo 24 kromosov, vendar so skupaj tako dolgi, da imajo dejansko 10x več DNK kot človek.


           

          Chromosome


          DNK (tudi s kratico DNA)

          deoksiribonukleinska kislina je dolga molekula, ki ima obliko dvojno zavite verige ali vijačnice in je nosilka dedne (=genetske) informacije v vseh živih organizmih.

          - nahaja se v jedru, njena glavna naloga pa je, da shranjuje vse pomembne informacije o delovanju, rasti in razmnoževanju celice.

          - zgrajena je iz nukleotidov, le-ti pa iz sladkorja, 4 dušikovih baz (= adenin, timin, citozin, gvanin) in fosfatne skupine.

          - vzorec zaporedja 4 dušikovih baz deluje kot koda za izdelavo določenega dela telesa.

          - gen je delček DNK, ki vsebuje navodila za zgradbo in delovanje živih bitji.

          - v človeku naj bi bila razvita DNK dolga 6 cm, v premeru pa ima samo 0,0005 cm.

          Peter S. dosegel tudi diskretno testiranje DNK

          Dvojna vijačnica DNK


          Slike povzete iz strani : www.chm.bris.ac.ukbiologi-news.blogspot.comhttp://www.delo.si/novice/slovenija/peter-s-dosegel-tudi-diskretno-testiranje-dnk.html


          • MITOZA

            MITOZA

            Mitoza je postopek delitve celice, značilen za evkariontske celice, v bistvu gre za delitev celičnega jedra. Nastaneta 2 hčerinski celici, ki imata enako število istovrstnih kromosomov kot njuna materinska celica - hčerinski celici sta zato genetsko enaki materinski, lahko tudi rečemo, da sta njena klona. Mitoza omogoča mnogoceličnim organizmom rast in obnavljanje tkiv, enoceličarjem pa nespolno razmnoževanje. 

            Mitoza poteka v več stopnjah ali fazah, ki prehajajo ena v drugo: profazametafazaanafazatelofaza. V obdobju med dvema mitotskima delitvama je celica v interfazi. Te faze so razdeljene glede na položaj kromosomov v jedru.

            Celica v razvoju se deli približno v 18-24 urah. To obdobje imenujemo celični ciklus. Prva faza celične delitve je podvojevanje DNK,  ta zavzame večino časa, sama mitoza pa poteče v eni uri. 

            Mitoza poteka v več fazah, ki si sledijo po natančno določenem vrstnem redu.

              
             1. V začetku mitoze – v profazi se pričnejo kromatinske niti  krčiti in zvijati (se zgoščujejo). 2. Zgoščevanje se v naslednji stopnji delitve  nadaljuje. 
              
              
             3. V metafazi se iz kromatina dokončno oblikujejo kromosomi. Razporejeni so v ekvatorialni ravnini celice. Vsak kromosom je zgrajen iz dveh polovic – kromatid. 4. Kromatidi vsakega kromosoma se v anafazi celične delitve ločita in se premakneta na nasprotna pola celice, kjer bosta nastali hčerinski celici.
              
              
            5. Kromatide se v telofazi ponovno preoblikujejo (se razvlečejo) v kromatin.6. V naslednji fazi - citokinezi se oblikuje v sredini materinske celice celična plošča. Iz ene materinske celice nastaneta dve hčerinski.
              
              
            7. Interfaza je obdobje med dvema celičnima delitvama. Postopoma se prične celica pripravljati na ponovno delitev.

            (Slike povzete po www.vedez.si)


            • MEJOZA

              MEJOZA

              - je postopek delitve celic, kjer nastanejo štiri hčerinske celice, ki so medseboj dedno različne,

              - značilno je za spolno razmnoževanje organizmov, kjer se število kromosomov zmanjša za polovico,

              - značilen postopek za mejozo je prekrižanje kromosomov ali kar crossing over, kjer gre za zamenjavo delov DNA. Tako se pomešajo dedne lastnosti obeh staršev in nastane neka nova lastnost,

              - dedno različnost omogoča prekrižanje kromosomov, neodvisno razporejanje in naključna oploditev,

              - poteka v dveh stopnjah, mejoza I in mejoza II (le-te pa spet imajo profazo, metafazo, anafazo in telofazo), pred samo mejozo pa tako kot v mitozi poteka podvojevanje DNK


              • Animacije, risbe, mikroskopski posnetek, kviz, vprašanja


              • ORGANSKI SISTEMI

                ORGANSKI SISTEMI


              • ODRAŠČANJE

                ODRAŠČANJE

                Odraščanje ni samo sprememba telesa, pomeni tudi sprememba čustovanja, psihe, razmišljanja, prve zaljubljenosti in veliko vprašanj.

                Spodaj je nanizanih nekaj spletnih strani, ki ti lahko pomagajo pri premagovanju prvih težav povezanih s spremembami v odraščanju.


                • PREBAVILA

                  PREBAVILA

                  PREHRANJEVANJE – sprejemanje hrane v prebavila.

                  PREBAVA – razgrajevanje hrane z encimi à to so snovi, ki razgrajujejo velike molekule živil v manjše. Med živila štejemo ogljikove hidrate, beljakovine, maščobe, vitamine in minerale.

                  Za prehranjevanje in prebavo skrbijo prebavila – cevasta tvorba, katere deli so ustna votlina, žrelo, požiralnik, želodec, tanko črevo, debelo črevo, danka, zadnjik.

                   

                  Prebava se začne s sprejemanjem hrane. Hrano zdrobimo in jo omočimo s slino (=mehanska prebava), nato se začne delovanje encimov (=kemijska prebava). Prebavljene snovi se izsrkajo iz prebavil v tankem črevesu, neprebavljene pa se še preoblikujejo v debelem črevesu in se izločijo iz telesa skozi zadnjik v obliki blata.

                   

                  NALOGE PREBAVIL

                  1.                  usta – sprejemanje, drobljenje, vlaženje hrane, začne se razgrajevanje ogljikovih hidratov

                  2.                  žrelo – križišče dihalne in prebavne poti

                  3.                  požiralnik – ravna cev, ki vodi skozi prsno votlino, po njej potuje hrana v želodec

                  4.                  želodec – hrana se premeša in okisa s solno kislino, začne pa se tudi razgrajevanje beljakovin

                  5.                  tanko črevo – začetni del tankega črevesa je dvanajstnik, v katerega se zlivajo žolč in sokovi prebavnih žlez. Tukaj se začne razgradnja maščob in dokonča razgrajevanje vseh ostalih hranil, ki se končno razgradijo na osnovne delce, da se lahko vsrkajo v telo

                  6.                  debelo črevo – zraven tega, da se oblikuje blato, se nazaj v telo vsrkavajo voda, vitamini in minerali

                  Pri prebavi pomagajo tudi žleze: trebušna slinavka in jetra.


                   

                  Na zabaven način preizkusi svoje osnovno poznavanje prebavil. Ko zaključiš prvo stran, klikni spodaj NASLEDNJA NALOGA!

                  Vprašanja za utrjevanje snovi

                   Prebavila

                  Naloge za utrjevanje snovi

                   Prebavila 1URL

                  Razlaga snovi in naloge za utrjevanje na koncu učne enote.


                  • DIHALA

                    DIHALA

                    Zgradba dihal
                    Do pljuč, ki so glavni organ dihal vodi nosna votlina, žrelo, sapnik in sapnici.

                    Zrak lahko vdihavamo skozi nos in tudi skozi ustaDihala.Iz nosne votline teče zrak v žrelo skozi sapnik, ki je pred požiralnikom.

                    Sapnik je prožna cev, ki jo spredaj in ob straneh utrjajo hrustančnati polobročki. Na notranji površini je migetalčna sluznica. V steni sapnika so krožne gladke mišice.V začetnem delu sapnika je grlo, ki je organ za proizvajanje glasu.

                    Sapnik se v višini srca cepi v dve veji, to sta leva in desna sapnica ali bronhiji. Vsaka sapnica se na to vejasto cepi v vedno manjše bronhijalne cevke in cevčice. Na koncu najtanjših cevčic so pljučni mehurčki.

                    Pljučne mehurčke obdaja mreža krvnih žilc. Tudi sapnici in večje bronhijalne cevke razpenjajo hrustančnati polobročki.Migetalke sluznice stalno rahlo utripljejo navzven. Po sapniku navzgor potiskajo drobce prahu, ki so zašli z zrakom, zlasti pri dihanju skozi usta. Migetalčna sluznica varuje pljuča, da ne zaide vanje prevečAlveoliprahu, saj, ipd,..

                    Pljuča so iz cevčic in mehurčkov, imajo dve polovici: levo in desno pljučno krilo, med obema leži v prsni votlini srce.  Ker je pljučnih mehurčkov zelo veliko je dihalna površina zelo obsežna. Zato se lahko dovolj hitro izmenjavajo plini med krvjo in vdihanim zrakom.

                    Pljuča pokriva gladka, tanka mrena, ki je dvojna: notranja, tesno na pljučnih je popljučnica (pljučna mrena), zunanja pa je po rebernicah (rebrna mrena). 

                    Slike in tekst prirejen po http://www.slodiver.net.


                    • OBTOČILA

                      OBTOČILA

                      Obtočila so organski sistem, ki ga sestavlja srce, ožilje, kri, limfa in limfni sistem.

                      Kri je rdeča rahlo slana tekočina. V telesu odraslega človeka se stalno pretaka okoli 5-6 litrov krvi. Njen tekoči del se imenuje krvna plazma in je rumenkaste barve. V krvni plazmi plavajo številne celice, med drugim so to rdeča krvna telesca (eritrociti), bela krvna telesca (limfociti) in krvne ploščice (trombociti). 
                       


                      • IZLOČALA

                        IZLOČALA

                        Sestava : ledvica, sečevod, sečni mehur, sečnica (pri moškemu še obsečnica – prostata).
                        Naloga: izločajo telesu odpadne in strupene snovi, v obliki urina oz. seča.

                        LEDVICA - zgrajena je iz ledvične skorjesredice in kotanje.

                        Osnovna gradbena in delovna enota ledvic je nefron ali ledvična cevka, katerih je v ledvici okoli 1 milijon. Nefron je zapleteno zgrajen sistem cevčic in cedilc s skupno dolžino 100km. Skozi njih potekajo 3 glavni procesi :

                        -        filtracija krvi,

                        -        ponovno vsrkavanje organskih snovi, soli in vode,

                        -        izločanje seča.

                         Bolezni sečil - vnetje ledvic in mehurja, ledvični kamni, obolenja prostate, inkontinenca,…



                        • ŽIVČEVJE

                          ŽIVČEVJE

                          Kaj imaš v glavi?

                          Naša čutila (vidna, slušna,...) po živcih vsak trenutek pošiljajo raznovrstna sporočila v možgane.  Vse, kar delaš, vsak tvoj gib, nadzorujejo možgani. Z njimi misliš. Možgani ti omogočajo, da sanjaš in delaš načrte, da se učiš in si zapomniš, da hodiš in govoriš, da vidiš in slišiš, pišeš in bereš, da se jokaš in smejiš. Možgani nadzorujejo tudi tvoje dihanje in bitje srca. Zato možganom pravimo tudi ''nadzorna soba telesa''.

                          DELITEV:

                          -        osrednje ali centralno živčevje (možgani - veliki in mali, možgansko deblo, podaljšana hrbtenjača, hrbtenjača)

                          -        obkrajno ali periferno živčevje (vsi živci)

                           NALOGE :

                          -        povezujejo delo organov

                          -        sprejemajo in prevajajo dražljaje

                          -        dražljaje obdelajo in posredujejo odgovore

                           ŽIVČNI IMPULZ

                          -        to je spreminjanje električne napetosti membran živčnih celic, ki poteka izjemno hitro, omogočajo ga Na+, K+, Cl +ioni

                           

                          Naloge:

                          1. S pomočjo učbenika nariši živčno vlakno in ga primerno označi.

                          2. Razišči, katera živčna vlakna poznamo.

                          3. Opiši zgradbo in naloge vsakega posameznega dela osrednjega živčevja.

                          4. Doma razišči, kaj je cerebralna paraliza in kakšne so njene posledice?


                          • ŽLEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM

                            ŽLEZE Z NOTRANJIM IZLOČANJEM


                            Žleze z notranjim izločanjem


                            Kje leži?

                            Kaj uravnava?

                            Kako deluje?

                            ščitnica

                            Pod grlom, obdaja sapnik.

                            Razgradnjo nekaterih snovi in porabo kisika – energetsko oskrbo telesa.

                            Na presnavljanje.

                            obščitnice

                            Na zadnji strani ščitnice (2 para).

                            Količino kalcija in fosfata v krvi (za vzdražnost živčevja in strjevanje krvi).

                            Na vzdražnost živčevja.

                            trebušna slinavka

                            Na zgornji levi strani trebušne votline.

                            Količino glukoze v krvi.

                             

                            Žleza z dvojnim delovanjem.

                            Omogoča prehod sladkorja v kri.

                             

                            Insulin – niža sladkor;

                            Glukagon – viša sladkor.

                            nadledvični žlezi

                            Prekrivata zgornji del ledvic.

                            Hitro oskrbo organizma z energijo.

                            Adrenalin – povzroča hitro razgradnjo hranljivih snovi (večja energija); kortikoidi (hormoni skorje nadledvične žleze), uravnavajo presnovo glukoze, kalija, kalcija, natrija, vode in obrambne sposobnosti organizma.

                            češerika ali epifiza

                            Med velikimi in malimi možgani-

                            zgornji del možganskega debla.

                            Biološko uro organizma, delovanje jajčnikov, prehrano telesa, telesni in duševni razvoj.

                            Nasprotno od  hipofize.

                            priželjc

                            Za prsnico, nad srcem

                            spolno zorenje, rast, apnenje kosti in obrambne sposobnosti telesa.

                            Pospešuje rast, apnenje kosti in do pubertete zadržuje spolno zorenje.

                             

                            Deluje do pubertete, nato usiha.

                            spolne žleze: moda

                            V kožnih vrečkah zunaj telesa.

                            Spolni razvoj v mladosti, spolno življenje pri odraslih, vse procese pri razmnoževanju.

                            Proizvajajo in izločajo spolne celice in vplivajo na nastanek sekundarnih spolnih znakov pri moških: nižji glas, Adamovo jabolko, ozka medenica, široke rame, večja poraslost, večja mišična moč.

                            spolne žleze: jajčniki

                            V trebušni votlini.

                            Spolni razvoj v mladosti, spolno življenje pri odraslih, vse procese pri razmnoževanju.

                            Proizvajajo in izločajo spolne celice in vplivajo na nastanek sekundarnih spolnih znakov pri ženskah: višji glas, široka medenica, prsi, šibkejša poraslost, manjša mišična moč.

                            možganski podvesek ali hipofiza

                            Pod možgani, nad lobanjskim dnom.

                            Delovanje vseh ostalih žlez z notranjim delovanjem.

                            Telesno rast in razvoj;

                            na krčenje gladkega mišičnega tkiva (stena maternice), izločanje mleka, delovanje ledvic


                          • ČUTILA

                            ČUTILA

                            -       z njimi zaznavamo dražljaje iz okolja in telesa

                            -       celice, ki dražljaje sprejemajo so čutnice (=čutne celice)

                            -       vsaka je povezana s čutilno živčno celico, ki skrbi, da se informacije prenesejo do možganov (s hitrostjo 100m/s)

                            -       čutnice imajo dražljajski prag (jakost dražljaja, ki ga še zaznajo)

                            -       v koži imamo: čutnice za tip, dolgotrajne dražljaje, blage dotike, pritisk, mraz, toploto in proste živčne končiče

                            -       čutila delimo na :

                               mehanoreceptorje (sprejemanje mehanskih dražljajev – tip, uho)

                               fotoreceptorje (sprejemanje svetlobnih dražljajev – oko )

                                 kemoreceptorje (sprejemanje kemičnih dražljajev – nos, jezik)

                            • KOŽA

                              KOŽA


                              NALOGE KOŽE:
                               - uravnava telesno temperaturo (širjenje in krčenje žilic; žleze znojnice),

                              - proizvaja vitamin D (pod vplivom sončnik žarkov, ustvarja pa se tudi barvilo melanin, ki ščiti telo pred UV žarki),

                              - varuje pred mehanskimi vplivi (udarci), kemijskimi ali biološkimi vplivi (varuje pred jedkimi tekočinami, vdoru bakterij, virusov in drugih mikroorganizmov) in fizikalnimi vplivi (veter, toplota,...),

                              - je naše največje čutilo.


                              ZGRADBA KOŽE


                              (Vir:http://gssknaravoslovje.blogspot.si/2015_01_01_archive.html)

                              • OKOSTJE

                                OKOSTJE

                                OBLIKE KOSTI :       

                                -         dolge kosti (kosti okončin),

                                -         kratke kosti (kosti v zapestju in gležnju),

                                -         ploščate kosti (lobanja, grodnica, kosti oplečja in okolčja),

                                -         nepravilno oblikovane kosti (vretenca, čeljustnica).

                                 ZGRADBA KOSTI

                                -         pokostnica - ovojnica pripeta na kost, skrbi za razvoj, rast in obnovo kosti,

                                -         kostna skorja - kompaktno kostno tkivo iz kostnih celic in trdna medceličnina,

                                -         kostna sredica - gobasto kostno tkivo z rumenim in rdečim kostnim mozgom.

                                RAZVOJ IN RAST KOSTI

                                -         ploščate kosti lobanje se razvijejo iz vezivnega tkiva, ki zakosteni,

                                -         ostale se razvijejo tako, da hrustančno zasnovo nadomesti kostno tkivo,

                                -         na rast vpliva količina Ca, P, vitamina D, C ter delovanje hormonskih žlez.

                                ZVEZE MED KOSTMI

                                -         negibljive : vezivo (mečnica in golenica)

                                                          šivi (kosti lobanje)

                                                          hrustanec (spojitev vretenc, rebra s prsnico)

                                -         gibljive : sklepi

                                 VRSTE SKLEPOV

                                •        kroglasti sklep – omogoča največji obseg gibov (ramenski, kolčni sklep)
                                •        valjasti sklep – najenostavnejši za upogibanje in iztegovanje (komolčni, kolenski, skočni sklep v gležnju)
                                •        ploski sklep – neznatno gibanje (med vretenci, zapestnico, stopali, med križnico in kolčnico)
                                •       tečajasti sklep – dopušča le vrtenje (prvi dve vratni vretenci)
                                •       sedlasti sklep – omejeno kroženje (palec)     

                                • PREGLED ZNANJA

                                  PREGLED ZNANJA