Oris teme

  • Splošno

    Uvod v predmet

  • KISLINE, BAZE IN SOLI

    KISLINE, BAZE IN SOLI

    Ker vaja dela mojstra, ti bodo te strani pomagale, da postaneš pravi kemijski izvedenec.


  • INDIKATORJI in pH

    INDIKATORJI in pH

    -          barvila, ki se različno obarvajo v kislih in bazičnih raztopinah

    -          lahko so naravnega izvora (npr. raztopina rdečega zelja, rdeče pese,...) ali umetnega (npr. fenolftalein, metiloranž, bromtimol modro, kongo rdeče, lakmus,...)

    -          pH lestvica - z njo določamo kislost ali bazičnost raztopin

    -          nekovinski oksidi dajo pri raztapljanju v vodi kisline

    P4O10 + 6 H2O --> 4 H3PO4

    -          kovinski oksidi dajo pri raztapljanju v vodi baze

    -          MgO + H2O --> Mg(OH)2

    Indikator

    Barva v nevtralnemobmočju

    Sprememba v kislemobmočju

    Sprememba v bazičnem območju

    Lakmus

    /

    Rdeča

    Modra

    Fenolftalein

    Brez barve

    Brez barve

    Roza

    Metiloranž

    Oranžno

    Rdeče

    Rumeno

    Barve univerzalnega pH indikatorja

    • Kateri so, kako spremenijo barvo - razlaga in interaktivne vaje.


    • KISEL DEŽ

      KISEL DEŽ

      Plini SO2 in NO2 povzročajo kisel dež. Nastajajo pri gorenju različnih goriv, posebej v bencinskih motorjih in termoelektrarnah, pri gorenju premoga. Ko pridejo v zrak, reagirajo z drugimi plini in deževnico.

      2SO2 + O2  -->  2SO3

                    žveplov dioksid  + kisik -->  žveplov trioksid

      Žveplov trioksid potem reagira z deževnico v žvepleno kislino:

      SO3 + H2O -->  H2SO4

                      žveplov trioksid  + voda -->  žveplova kislina

      Kisli dež ima pH  med 5 in 2.

      Učinki kislega dežja:

      - kisa jezera in potoke (pomori vodno življenje) ter zemeljsko prst

      - povzroča umiranje gozdov

      - uničuje stavbe, kipe,…

      Utrjujemo znanje:


      • SOLI

        SOLI

        1. Kje jih najdemo?
        - v naravi (npr. kot kamnine – apnenec; ali raztopljene v vodi – kalcijev hidrogenkarbonat,…),
        - v poljedelstvu (umetna gnojila),
        - v industriji (kot proizvodnja surovina, NaCl za pridobivanje Na, NaOH in Cl),
        - doma (čistila – fosfati, prehrana – kuhinjska sol NaCl)


        2. Kako jih dobimo?
        1. način: NEVTRALIZACIJA
        KISLINA + BAZA → SOL + VODA


        2. način:
        KOVINA (I. ali II. skupina PSE) + NEKOVINA (VII. skupina) → SOL


        3. način:
        KOVINA + KISLINA → SOL + VODIK


        4. način:
        KOVINSKI OKSID + KISLINA → SOL + VODA


        • ALKOHOLI

          ALKOHOLI


           -          imajo funkcionalno skupino  – OH  (hidroksilna skupina)

          -          poimenujemo jih tako, da imenu alkana dodamo pripono -OL,

          -          splošna formula je CnH2n+2O, poimenujemo jih tako, da oštevilčimo na katerem C-atomu je vezana hidroksilna skupina, 

          -          tvorijo homologno vrsto (to je skupina organskih spojin, ki se veča z dodajanjem CH2 skupine), imajo podobne kemijske lastnosti in različne fizikalne lastnosti, ki se spreminjajo z molsko maso,

          -          so nevtralni, sestavljeni iz polarnega in nepolarnega dela, tako, da se vežejo z vodo in organskimi topili (izjema so alkoholi z daljšo verigo, ki se slabše ali sploh ne mešajo z vodo),

          -          poznamo primarne, sekundarne in terciarne alkohole, odvisno od tega na koliko C-atomov je vezana hidroksilna skupina.

              

           


        • KARBOKSILNE KISLINE IN ESTRI


        • MAŠČOBE, MILA TER DETERGENTI


          MAŠČOBE, MILA TER DETERGENTI

          MAŠČOBE

          -         So estri glicerola in maščobnih kislin

                    (To je alkohol s 3 –OH skupinami)

          -         Delimo jih na trdne in tekoče oz. živalske in rastlinske

          -         Njihove lastnosti so :        se ne mešajo ali topijo v vodi

                                                         dobro gorijo

                                                         mešajo se z organskimi topili (npr.bencin)

          -         Pomen za človeka:           dajejo energijo

                                                          Ščitijo notranje organe pred poškodbami

                                                          So dobri izolatorji

                                                          V njih se topijo vitamini A,D,E,K

          -         So emulgatorji --> to so posredniki med maščobami in vodo (privlačijo tako ene kot druge molekule)

           


          MILA IN DETERGENTI

          1. Opiši proces umiljenja.

          2. Kje vse lahko uporabljamo glicerol?

          3. Zapiši definicijo mila.

          4. V kakšnem primeru je milo mazavo in v kakšnem trdo?

          5. Opiši s svojimi besedami delovanje mila.

          6. Naštej pozitivne in negativne lastnosti mila.

          7. Kaj vse vsebujejo sodobna pralna sredstva?

          8. Kako pride do evtrofikacije in kaj povzroča?

          9. Kaj daje perilu videz beline?


          • Poglavje 8

            OGLJIKOVI HIDRATI


            • DUŠIKOVA DRUŽINA ORGANSKIH SPOJIN

              DUŠIKOVA DRUŽINA ORGANSKIH SPOJIN

              DUŠIK V ORGANSKIH SPOJINAH                                                           

               

              AMINI

              - So v naravnih in umetnih snoveh

              - Najdemo jih v barvilih, zdravilih, alkaloidih, umetni masi

              - Nastanejo tudi pri razgradnji beljakovin (sapa neprijetnega vonja, vonj razpadajočega trupla, gnijoče ribe)

              - So derivati amoniaka (v NH3 nadomestimo H z radikali, npr. CH3)

              - Poimenujemo jih na več načinov. Eden izmed načinov je poimenovanje s pripono –amin, dodamo pa še radikal s končnico –il.

              - So baze, ker sprejemajo vodikove protone; tako reagirajo s kislinami in nastanejo soli topne v vodi

              - Sestavljene so iz polarnega dela (amino skupina –NH2) in nepolarnega dela (radikal – ogljikovi atomi, ki ostanejo)

              - Topnost se manjša z večanjem števila C-atomov


              BELJAKOVINE

               -         to  so velike molekule, sestavljene iz tisočih manjših gradbenih enot in sicer iz aminokislin

              -          so gradniki za rast in obnavljanje tkiv, mišic, kosti;  lahko so tudi encimi, transportne snovi v telesu (hemoglobin), hormoni (inzulin), protitelesa

              -          aminokisline se med seboj povezujejo v dolge verige polimerov

              -          funkcionalna skupina je aminska NH2 in karboksilna COOH

              -          vnašamo jih v telo s hrano :

              * živalskega izvora (belo perutninsko meso, ribe, raki, mleko, sir, jajca)

               *rastlinskega izvora ( stročnice - fižol, grah, leča; žitarice, jedrca oreškov, mandljev, lešnikov; krompir, testenine, riž, tofu – sojin sir)



            • KOLIČINSKI ODNOSI

              KOLIČINSKI ODNOSI

              MASE ATOMOV IN MOLEKUL

              -  Ker mase atomov zaradi njihove majhnosti ne moremo tehtati, jih med sabo PRIMERJAMO

              -         -   Dogovor je, da je 1/12 mase atoma 12C enako 1 atomski enoti

              -          -  Najlažji atom je vodik in je 12x lažji od ogljika

              -          -  Ker je atomska masa posameznega elementa podana relativno glede na 1/12 maso atoma 12C, jo imenujemoRELATIVNA ATOMSKA MASA

              -          -  Relativno atomska maso  najdemo v periodnem sistemu, njen simbol je Ar, enote nima, pišemo jo na decimalko natančno

                  Molekulam pa lahko doložimo RELATIVNO MOLEKULSKO MASO, Mr, to storimo tako, da seštejemo vse relativne atomske mase v formuli molekule, pri tem pa upoštevamo tudi število elementov v formuli.


              ŠTEVILO DELCEV, MASA IN MNOŽINA SNOVI

              1.       Mol:

              a.       Enota za množino snovi 

              b.       Označimo s črko n

              c.       Masa enega mola je enaka relativni atomski masi (Ar)

              d.       Vsebuje 6 x 1023 (ali atomov ali molekul ali ionov)

                      To je Avogadrova konstanta (Na), enota je 1/mol=mol-1

              e.        Maso 1 mola snovi imenujemo molska masa (M), enota je g/mol



            • Polimeri

              Povezave s spletnega mesta E-kemija

              • Naloge