Splošno
Uvod v predmet
Spletni učbenik za kemijo v 8. razredu, poglavje kisline in baze.
Lažja pot do znanja - interaktivne in zabavne naloge.
Prevajanje kislin in baz, razlaga in prikaz z modeli in formulami.
Učni listi za utjevanje znanja.
Si pozabil učbenik v šoli? Ni panike, to poglavje si lahko prebereš ali stiskaš iz tega spletnega mesta.
- barvila, ki se različno obarvajo v kislih in bazičnih raztopinah
- lahko so naravnega izvora (npr. raztopina rdečega zelja, rdeče pese,...) ali umetnega (npr. fenolftalein, metiloranž, bromtimol modro, kongo rdeče, lakmus,...)
- pH lestvica - z njo določamo kislost ali bazičnost raztopin
- nekovinski oksidi dajo pri raztapljanju v vodi kisline
P4O10 + 6 H2O --> 4 H3PO4
- kovinski oksidi dajo pri raztapljanju v vodi baze
- MgO + H2O --> Mg(OH)2
Indikator | Barva v nevtralnemobmočju | Sprememba v kislemobmočju | Sprememba v bazičnem območju |
Lakmus | / | Rdeča | Modra |
Fenolftalein | Brez barve | Brez barve | Roza |
Metiloranž | Oranžno | Rdeče | Rumeno |
Kateri so, kako spremenijo barvo - razlaga in interaktivne vaje.
Plini SO2 in NO2 povzročajo kisel dež. Nastajajo pri gorenju različnih goriv, posebej v bencinskih motorjih in termoelektrarnah, pri gorenju premoga. Ko pridejo v zrak, reagirajo z drugimi plini in deževnico.
2SO2 + O2 --> 2SO3
žveplov dioksid + kisik --> žveplov trioksid
Žveplov trioksid potem reagira z deževnico v žvepleno kislino:
SO3 + H2O --> H2SO4
žveplov trioksid + voda --> žveplova kislina
Kisli dež ima pH med 5 in 2.
Učinki kislega dežja:
- kisa jezera in potoke (pomori vodno življenje) ter zemeljsko prst
- povzroča umiranje gozdov
- uničuje stavbe, kipe,…
Utrjujemo znanje:
1. Kje jih najdemo?
- v naravi (npr. kot kamnine – apnenec; ali raztopljene v vodi – kalcijev hidrogenkarbonat,…),
- v poljedelstvu (umetna gnojila),
- v industriji (kot proizvodnja surovina, NaCl za pridobivanje Na, NaOH in Cl),
- doma (čistila – fosfati, prehrana – kuhinjska sol NaCl)
2. Kako jih dobimo?
1. način: NEVTRALIZACIJA
KISLINA + BAZA → SOL + VODA
2. način:
KOVINA (I. ali II. skupina PSE) + NEKOVINA (VII. skupina) → SOL
3. način:
KOVINA + KISLINA → SOL + VODIK
4. način:
KOVINSKI OKSID + KISLINA → SOL + VODA
- imajo funkcionalno skupino – OH (hidroksilna skupina)
- poimenujemo jih tako, da imenu alkana dodamo pripono -OL,
- splošna formula je CnH2n+2O, poimenujemo jih tako, da oštevilčimo na katerem C-atomu je vezana hidroksilna skupina,
- tvorijo homologno vrsto (to je skupina organskih spojin, ki se veča z dodajanjem CH2 skupine), imajo podobne kemijske lastnosti in različne fizikalne lastnosti, ki se spreminjajo z molsko maso,
- so nevtralni, sestavljeni iz polarnega in nepolarnega dela, tako, da se vežejo z vodo in organskimi topili (izjema so alkoholi z daljšo verigo, ki se slabše ali sploh ne mešajo z vodo),
- poznamo primarne, sekundarne in terciarne alkohole, odvisno od tega na koliko C-atomov je vezana hidroksilna skupina.
Vaje za utrjevanje snovi - od poimenovanje spojin do reakciji alkoholov.
Utrdili boste znanje o kisikovi družini organskih spojin - alkoholih, aldehidih, estrih, karboksilnih kislinah in ogljikovih hidratih.
Imenovanje alkoholov
Za označitev alkoholov pogosto uporabljamo način, ki je povezan z vrsto ogljikovega atoma, na katerega je vezana hidroksilna skupina. Kadar je ta skupina vezana na primarnem atomu ogljika, so to primarni alkoholi, ko je ta skupina vezana na sekundarnem atomu ogljika, so to sekundarni alkoholi, in ko je ta skupina vezana na terciarnem atomu ogljika, so to terciarni alkoholi.
Poveži ime alkohola z njegovo formulo tako, da povlečeš ime do ustrezne formule.
MAŠČOBE
- So estri glicerola in maščobnih kislin
(To je alkohol s 3 –OH skupinami)
- Delimo jih na trdne in tekoče oz. živalske in rastlinske
- Njihove lastnosti so : se ne mešajo ali topijo v vodi
dobro gorijo
mešajo se z organskimi topili (npr.bencin)
- Pomen za človeka: dajejo energijo
Ščitijo notranje organe pred poškodbami
So dobri izolatorji
V njih se topijo vitamini A,D,E,K
- So emulgatorji --> to so posredniki med maščobami in vodo (privlačijo tako ene kot druge molekule)
MILA IN DETERGENTI
1. Opiši proces umiljenja.
2. Kje vse lahko uporabljamo glicerol?
3. Zapiši definicijo mila.
4. V kakšnem primeru je milo mazavo in v kakšnem trdo?
5. Opiši s svojimi besedami delovanje mila.
6. Naštej pozitivne in negativne lastnosti mila.
7. Kaj vse vsebujejo sodobna pralna sredstva?
8. Kako pride do evtrofikacije in kaj povzroča?
9. Kaj daje perilu videz beline?
Razlaga in nekaj enostavnih nalog povezanih z mono- in disaharidi.
Vrste, razlaga in naloge najosnovnejših ogljikovih hidratov.
Videoposnetek prikazuje postopek pridelave kuhinjskega sladkorja - saharoze.
DUŠIK V ORGANSKIH SPOJINAH
AMINI
- So v naravnih in umetnih snoveh
- Najdemo jih v barvilih, zdravilih, alkaloidih, umetni masi
- Nastanejo tudi pri razgradnji beljakovin (sapa neprijetnega vonja, vonj razpadajočega trupla, gnijoče ribe)
- So derivati amoniaka (v NH3 nadomestimo H z radikali, npr. CH3)
- Poimenujemo jih na več načinov. Eden izmed načinov je poimenovanje s pripono –amin, dodamo pa še radikal s končnico –il.
- So baze, ker sprejemajo vodikove protone; tako reagirajo s kislinami in nastanejo soli topne v vodi
- Sestavljene so iz polarnega dela (amino skupina –NH2) in nepolarnega dela (radikal – ogljikovi atomi, ki ostanejo)
- Topnost se manjša z večanjem števila C-atomov
BELJAKOVINE
- to so velike molekule, sestavljene iz tisočih manjših gradbenih enot in sicer iz aminokislin
- so gradniki za rast in obnavljanje tkiv, mišic, kosti; lahko so tudi encimi, transportne snovi v telesu (hemoglobin), hormoni (inzulin), protitelesa
- aminokisline se med seboj povezujejo v dolge verige polimerov
- funkcionalna skupina je aminska NH2 in karboksilna COOH
- vnašamo jih v telo s hrano :
* živalskega izvora (belo perutninsko meso, ribe, raki, mleko, sir, jajca)
*rastlinskega izvora ( stročnice - fižol, grah, leča; žitarice, jedrca oreškov, mandljev, lešnikov; krompir, testenine, riž, tofu – sojin sir)
MASE ATOMOV IN MOLEKUL
- Ker mase atomov zaradi njihove majhnosti ne moremo tehtati, jih med sabo PRIMERJAMO
- - Dogovor je, da je 1/12 mase atoma 12C enako 1 atomski enoti
- - Najlažji atom je vodik in je 12x lažji od ogljika
- - Ker je atomska masa posameznega elementa podana relativno glede na 1/12 maso atoma 12C, jo imenujemoRELATIVNA ATOMSKA MASA
- - Relativno atomska maso najdemo v periodnem sistemu, njen simbol je Ar, enote nima, pišemo jo na decimalko natančno
Molekulam pa lahko doložimo RELATIVNO MOLEKULSKO MASO, Mr, to storimo tako, da seštejemo vse relativne atomske mase v formuli molekule, pri tem pa upoštevamo tudi število elementov v formuli.
ŠTEVILO DELCEV, MASA IN MNOŽINA SNOVI
1. Mol:
a. Enota za množino snovi
b. Označimo s črko n
c. Masa enega mola je enaka relativni atomski masi (Ar)
d. Vsebuje 6 x 1023 (ali atomov ali molekul ali ionov)
To je Avogadrova konstanta (Na), enota je 1/mol=mol-1
e. Maso 1 mola snovi imenujemo molska masa (M), enota je g/mol
- razlaga in primeri
- razlaga in vaje
- primeri
Kaj piše na to temo v učbeniku?