ZANIMIVO
Kadar otrok joka dolgo časa in ga nihče ne pride potolažit, to prizadene ključne sisteme v njegovih možganih in telesu. Posledice so nagnjenost k depresiji, anksiozne motnje ter druge telesne in mentalne bolezni v poznejšem življenju. (po Sunderland, str. 62, Znanost o vzgoji, 2006, Didakta)
Novosti iz nevrodidaktike
Spoznanja sodobne biologije, posebno nevrobiologije, se danes vse bolj vključujejo v učno prakso. To disciplino imenujemo nevrodidaktika. Raziskuje razvoj in način delovanja naših možganov.
Med najzanimivejša odkritja sodijo t. i. učna okna, faze razvoja, v katerih so otroci posebej dojemljivi za učenje sposobnosti. Okno za čustvovanje – torej sposobnost otroka, ravnati s svojimi čustvi in čustvi drugih- se odpre že v materinem telesu in ostane odprto vse do pubertete. Kdor se na primer v starosti med 3 in 10 leti intenzivno ukvarja z glasbo, se bo tudi pozneje lažje naučil igrati na glasbilo. Podobno velja za učenje tujih jezikov. Učno okno za to se odpre že pri dojenčku in malčku in se po osnovni šoli spet zapre.
Še eno, zelo pomembno spoznanje nevrodidaktike je dejstvo, da ima vsak otrok na osnovi svoje individualne možganske strukture povsem svojstvene talente in sposobnosti. Nevrodidaktiki zato svarijo pred preveliko uravnilovko v naših šolah.
(Iz knjige Otroci se zlahka učijo, avtorja Klaus Kolb in Frank Miltner)
__________________________________________________
KAKO VZGOJITI INTELIGENTNEGA OTROKA (po Sears, Uspešen otrok, 2002, Didakta)1. Skrbite za otroka, ko je še v maternici
Cigaretni dim, alkohol in narkotiki na razvoj možganov pri plodu dokazano vplivajo škodljivo in povečujejo verjetnost, da bo imel otrok pozneje učne in vedenjske težave. Smeh in telovadba višata raven endorfinov. Privoščite sebi in nerojenemu otroku obilne odmerke teh hormonov.
2. Otroka prenašajte
Dojenčki se zelo veliko naučijo v naročju zaposlenih skrbnikov. Ko pri opravljanju vsakodnevnih opravil prenašate otroka v naročju, mu dajete spodbude, ki jih potrebuje za razvoj vida, sluha in sposobnosti za razumevanje.
3. Otroka dojite
Za dober začetek življenja je poleg materinske ljubezni zaslužno tudi mleko. Vsaj enajst znanstvenih raziskav je pokazalo, da so otroci, ki so bili dojeni, inteligentnejši.
4. Z dojenčkom se pogovarjajte
Pogovarjanje z dojenčkom ima zelo velik vpliv na razvoj njegovih možganov. Prav tu starši, posebej mame, zares blestijo.
5. Na otroka se odzivajte
Že veliko študij je pokazalo, da na razvoj možganov najbolj vpliva kakovost povezanosti med roditeljem in dojenčkom. Če so starši občutljivi in imajo posluh za otrokove potrebe, je njegovo učenje v kritičnih obdobjih pospešeno.
6. Otroku berite
V raziskavi Narod v nevarnosti so odkrili, da gre otrokom, ki jim starši berejo, v šoli bolje kot otrokom, ki jim doma ne berejo. Glasno branje otrokom je najpomembnejša dejavnost za povečevanje njihovega znanja in uspeha v življenju.
7. Otroku predvajajte glasbo
Poslušanje klasične glasbe pomaga organizirati možgane, še posebej tista območja, ki so povezana z ustvarjalnim mišlenjem.
8. Poskrbite, da se bo otrok veliko igral
Igra je otrokovo delo. Če se z otrokom igrate ali samo opazujete njegovo igro, lahko opazite vse procese odločanja in reševanja problemov, ki se med igro dogajajo v njegovi glavi.
9. Dajte otroku igrače, ki spodbujajo inteligentnost
Nasvet dr. Billa Searsa glede igrač: Najboljše igrače za dojenčke so kocke in žoge.
10. Ugotovite, kako inteligenten je vaš otrok.
11. Poskrbite za dober začetek šolanja
Skupna značilnost družin, v katerih so otroci uspešni, je, da ima med tednom delo za šolo prednost pred vsemi drugimi dejavnostmi.
12. Naj bo otrokov učitelj življenje
Vsakdanje življenje je mojstrski učitelj in v očeh radovednega otroka je učilnica ves svet. Otroku vcepite ljubezen do učenja in dosegel bo veliko, ne samo v šoli, ampak tudi v življenju.
________________________________________________________________________
Pozitivna sprememba: namesto "ti" recite "jaz" ali "mi"
Zaradi sporočil v drugi osebi ednine (ti) se otrok hitro počuti napadenega, hitro se začne pričkati ali pa noče sodelovati. Sporočila v prvi osebi ednine (jaz) ne obtožujejo niti ne dajejo vedeti, da sogovornik nima pojma o ničemer. Namesto stavka: "Smeti moraš odnesti ven, preden greš spat", poskusite s stavkom: "
Rada bi, da bi najprej odnesel smeti ven." Namesto: "Vedno pozabiš zapreti vrata," poskusite:
"Tako zadovoljna sem, kadar zapreš vrata za sabo." Namesto da rečete: "Mizo moraš pospraviti," recite:"
Po obedu vedno pospravimo mizo." Namesto: "Ne teci", recite raje:"
V stanovanju hodimo, tečemo pa zunaj." (po Sears, Uspešen otrok, 2002, Didakta)
________________________________________________________________________
Disciplinirajte sočutno
Raziskave o učenju sočutja
pri otrocih so pokazale, da bodo otroci staršev, ki disciplinirajo sočutno - se pravi staršev, ki učijo otroke,
kako se zaradi njihovega vedenja počutijo drugi- verjetneje tudi sami postali sočutni. (po Sears, Uspešen otrok, 2002, Didakta)
________________________________________________________________________
Spodbujajte otrokeOtroci so po naravi radovedni, podjetni in motivirani za dejanja, s katerimi uresničujejo svoje interese in zamisli. Z vsakodnevnimi izbirami, načrti in odločitvami, kot je odločitev splezati na stolp, da bi videli, kaj je povzročil udarec strele, otroci samoiniciativno uvajajo osebno zanimive dejavnosti, ki jim omogočajo, da ne spoznavajo le fizičnega sveta, pač pa tudi sami sebe in druge kot iznajdljive spoznavajoče posameznike. Ko se otroci odzivajo na te pobude, pridobivajo zaupanje samih vase kot
sposobnih oseb in v druge kot
spodbudne sodelavce (Bahovec, Golobič, Šola in vrtec skozi ogledalo, 2004)
.
___________________________________________________________________________________
Kako računalniške igrice in televizija vplivajo na možgane mojega otroka?Izsledki več kot štiri tisoč raziskav so dokazali povezavo med pogostim gledanjem televizije pri otrocih ter agresivnim in nasilnim vedenjem, slabšim šolskim uspehom in stereotipnimi predstavami o spolu, rasi in starosti. Med gledanjem nasilnih prizorov na televiziji so pogosto aktivirani deli v možganih otroka, ki uravnavajo motoriko. To pomeni, da si zapomni nasilje, ki ga vidi. (po Sunderland, str. 100, Znanost o vzgoji, 2006, Didakta)