PISNO PREVERJANJE:
1. Dijaki praviloma ob koncu določene teme pisno preverjajo svoje znanje.
2. Pri preverjanju pisno odgovarjajo vprašanja/naloge.
PISNO OCENJEVANJE:
1. Dijaki pišejo po eno oz. dve pisni nalogi – TESTA na posamezno ocenjevalno obdobje.
2. Test traja eno šolsko uro – 45 minut. V četrtem letniku traja test dve šolski uri - 90 minut
3. Učitelj pregleda in oceni TESTE dijakov. Ocene se v redovalnico vpišejo z rdečo.
4. V roku enega tedna učitelj naredi analizo testa: dijake seznani z rezultati TESTA, jim predstavi pravilne odgovore, in morebitne nejasnosti razčisti v diskusiji z dijaki.
5. Ob pomoči učitelja dijaki naredijo popravo TESTA.
Kriteriji za ocene:
manj kot 45 % nezadostno (1)
od 45 % do 59,9 % zadostno (2)
od 60 % do 74,9 % dobro (3)
od 75 % do 89,9 % prav dobro (4)
nad 90 % odlično (5)
6. Če je negativno ocenjenih pisnih izdelkov več kot polovica, se pisanje enkrat ponovi, vpišeta se obe oceni.
7. Po dogovoru z dijaki so možni tudi kratki testi, ki se pišejo 20 min. Kriterij v odstotkih zanje ostaja enak, ocena pa predstavlja polovico ocene glavnega TESTA.
POPRAVLJANJE PISNEGA OCENJEVANJA
1. Negativno ocenjeni dijaki pri pisnem ocenjevanju imajo po predhodnem dogovoru možnost pisati popravni test ob koncu ocenjevalnega obdobja.
2. Dijaki imajo po pisanju možnost ogleda popravljenega pisnega preskusa. Na zahtevo dijaka učitelj razloži morebitne nejasnosti in utemelji oceno.
3. Kriterij za oceno je enak kot pri rednem pisnem ocenjevanju.
NAVODILA ZA DOMAČE NALOGE
Domače naloge so sestavni del učnega procesa pri pouku fizike.
Domače naloge so delo dijakov (izven rednih ur fizike), ki je dokumentirano.
CILJI DOMAČIH NALOG
- samostojno in avtonomno delo glede na sposobnosti in interes dijaka
- domače delo daje dijaku občutek varnosti pri komunikaciji z učiteljem
- domače delo daje dijaku občutek pomembnosti zaradi ponujene diferenciacije (drugačnosti)
- domače delo daje dijaku možnost, da učitelj spozna njegove sposobnosti in interese
- domače delo je praviloma namenjeno preverjanju in utrjevanju znanja
VSEBINA DOMAČIH NALOG
- povzetek dela pri pouku, potek reševanja nalog in odgovori na vprašanja iz učbenika
- obravnavanje izbranih pojavov (opisi, skice, računi, tabele, grafi)
- opisi domačih poskusov in povzetki ugotovitev
- sestavki iz zgodovine znanosti (zgodbe, osebe, odkritja)
- vprašanja dijakov za učitelja o obravnavani snovi
PREVERJANJE DOMAČIH NALOG
Pri domačih nalogah učitelj pregleduje in preverja:
- pogostnost opravljanja nalog
- urejenost, sistematičnost
- vsebino domače naloge
- razumevanje snovi
OCENJEVANJE DOMAČIH NALOG
Domače naloge so lahko sestavni del ocene (glej kriterije za ustno ocenjevanje), kadar dijak v domačem delu samostojno predstavi del projekta izbirnih vsebin ali raziskovalne naloge, izbrano temo iz določenega področja fizike ali poročilo o opravljenem poskusu.
DOVOLJENO GRADIVO IN PRIPOMOČKI
Pri pisnem ocenjevanju znanja in pisnem delu izpita:
- nalivno pero ali kemični svinčnik
- svinčnik, radirka, šilček
- računalo
- geometrijsko orodje
- kartonček s konstantami in enačbami (ne 1. letnik)
Pri ustnem ocenjevanju znanja in ustnem delu izpita:
- računalo
- kartonček s konstantami in enačbami (ne 1. letnik)
MINIMALNI STANDARDI
Za določitev minimalnih standardov se upošteva dokument Predlog minimalnih standardov znanja pri pouku fizike v programu gimnazija v 1., 2. in 3. letniku ter priporočila za njihovo uporabo pri sestavi testov znanja, ki sta ga pripravila svetovalca za fiziko na ZRSŠ in je bil obravnavan na študijskih srečanjih učiteljev fizike v srednji šoli.
Minimalni standardi se upoštevajo pri vseh načinih ocenjevanja znanja.
POTREBNO ŠTEVILO OCEN V POSAMEZNEM OCENJEVALNEM OBDOBJU
Dijak mora v šolskem letu pridobiti najmanj 3 pisne ocene, v 4. letniku pa 4 pisne ocene.
OBLIKOVANJE ZAKLJUČNE OCENE
Pri določanju zaključne ocene se upošteva:
- da zaključna ocena ni aritmetična sredina vseh pridobljenih ocen
- da ocene med seboj niso enakovredne (ocene glavnega testa ter njegovega popravljanja/izboljševanja in ocene eksperimentalnih vaj so si med seboj enakovredne; ustne ocene in ocene kratkih testov so polovične ocene)
- uspeh na tekmovanju, kjer dijak lahko za posamezno tekmovanje dobi oceno odlično, ki je enakovredna oceni testa
- da se pri zaključevanju upošteva tudi dijakov odnos do predmeta, ki se kaže tudi v rednem opravljanju domačih nalog.
Dijak ob koncu leta ne more biti ocenjen pozitivno, če nima pridobljenih ocen vseh glavnih testov, ki morajo biti pozitivne. Učitelj med šolskim letom dijaku ponudi najmanj eno dodatno možnost popravljanja oz. pridobivanja pisnih ocen.
Dijak je ob koncu šolskega leta neocenjen, če:
- ni oddal poročil eksperimentalnih vaj, pa ima vse ocene glavnega testa pozitivne
- ni uspel pridobiti vseh ocen glavnega testa, pa ima ostale ocene glavnega testa pozitivne
POPRAVNI IN PREDMETNI IZPIT
Izpiti potekajo v skladu s pravilnikom o ocenjevanju znanja v srednjih šolah. Vsi dijaki opravljajo popravni oz. predmetni izpit iz fizike pisno in ustno. Praviloma je izpit iz snovi celotnega šolskega leta, razen iz utemeljenih razlogov (bolezen, status športnika, kulturnika…) se lahko opravlja samo del izpita.
Pisni izpit praviloma traja do 90 minut. Ustni del izpita traja največ 20 minut. Dijak ima lahko 15 minut za pripravo na ustni izpit. Pisni del predmetnega izpita se oceni z ocenami od 1 do 5. Razmerje med pisnim in ustnim delom izpita je 70% proti 30%. Pisne naloge in ustna vprašanja so odobrena s strani strokovnega aktiva.
Pogoj za pristop k izpitu so opravljene eksperimentalne vaje. Dijak mora pred ustnim izpitom oddati poročila vseh vaj. Pisni in ustni izpit potekata praviloma v istem dnevu. Izpitno komisijo sestavljajo izpraševalec (učitelj, ki je dijaka učil), predsednik (najpogosteje drugi učitelj fizike) in član, ki skrbi za nemoten potek izpita. Na utemeljen predlog izpraševalca se izpitna komisija odloči o končni oceni.
IZBIRNI PREDMET ITS S FIZIKALNIMI VSEBINAMI
Dijaki pri izbirnem predmetu ITS opravijo vse potrebne aktivnosti in zadolžitve, s katerimi so seznanjeni v začetku šolskega leta.
Delo dijakov pri izbirnem predmetu se ocenjuje. Zaključna ocena predmeta je v spričevalu podana kot samostojna ocena predmeta. Opis vsebin predmeta je podan kot priloga k spričevalu.
Podrobnosti so opisane v učnem načrtu za predmet ITS.
Za aktiv fizike: mag. Matej Erjavec
Nazadnje posodobljeno: 19. 9. 2023