Oris poglavij

  • PRAZGODOVINA

    V zvezek napišite naslov PRAZGODOVINA.

    Preberite UČ str. 72 - 76 ter za vsako obdobje v prazgodovini KAMENA DOBA, BAKRENA DOBA, BRONASTA DOBA, ŽELEZNA DOBA naredite zapis po črticah (alineah).

    Primer: (ga prepišete)

    KAMENA DOBA

    - trajala 1000000 let

    - lov, nabiranje sadežev

    - pogoste selitve, ni bilo stalnih bivališč

    - ob koncu: preprosto poljedelstvo in stalna naselitev

    - preprosto orožje iz kamna, lesa in kosti (pestnjak)

    Enak zapis naredite še za ostale dobe.

    VELIKO USPEHA, SAJ ZNATE!


    • STARI VEK - RIMLJANI

      Prazgodovino ste predelali, UPAM DA, jaz uživam, ko vam pripravljam gradiva. Če je kakšno vprašanje mi ga lahko pošljete preko e-pošte.

      Lepo bomo potovali po zgodovinskih obdobjih.

      Na spletu vpišite naslov rimljani ptt in si oglejte prve 4 prispevke, nato preberite še besedilo v UČ str. 77 - 79 ter v zvezke zapišite nekaj o

      OBLAČILIH RIMLJANOV, NAKITU IN LIČENJU

      RIMSKI VOJSKI

      GLADIATORJIH

      MESTIH IN ZGRADBAH V MESTIH

      HRANI/PREHRANJEVANJU

      VEROVANJU

      PISAVI, DENARJU, ŠTEVILKAH

      PREBIVALCIH.

      Ko se vidimo, vse pregledamo.

      • ŽIVLJENJE NA GRADU

        Napišite naslov: Življenje na gradu

        Oglejte si prispevke na spletu in preberite snov v učbeniku.

        https://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=5839

        https://www.mladinska.com/_files/6358/cic4_cvs_1.pdf

        https://studentski.net/gradivo/umb_pef_rp1_zgo_sno_zivljenje_v_evropi_v_srednjem_veku_01

        V zadnjem prispevku preberite samo poglavje ŽIVLJENJE NA GRADOVIH.

        UČ str. 80, 81.

        Ob pomoči spodnjih ključnih besed izdelajte miselni vzorec ŽIVLJENJE NA GRADU ter ga zapišite v zvezke.

        GRAD - GRAŠČAK IN GRAŠČAKOVO OSEBJE - GRAŠČAKOVA GOSPA IN OTROCI - RAZVEDRILO - JEDILNIK - VITEZI IN VITEŠKI TURNIRJI 


        • ŽIVLJENJE V MESTIH

          Preberite UČ str. 82, 83. Poglejte tudi slike.

          Oglejte si prispevka s spleta

          https://uciteljska.net/ucit_search_podrobnosti.php?id=5832

          https://studentski.net/gradivo/umb_pef_rp1_zgo_sno_zivljenje_v_evropi_v_srednjem_veku_01

          V drugem prispevku preberi samo poglavje SREDNJEVEŠKA MESTA.

          Prepišite spodnji zapis v zvezke.

          Iz življenja v mestih

          UČ str. 82, 83

           MESTA

          -         majhna (2000 prebivalcev)

          -         zbirališča ljudi pod gradom, obdano z obzidjem, stolpi, mestna vrata

          -         osrednji del mesta je trg (sejmi), mestna hiša, cerkev


          MESTNE HIŠE

          -         večnadstropne, skupaj (lesene, kasneje kamnite)

          pritličje – obrtna in trgovska dejavnost, skladišča

          1.nadstropje  – bivalni prostori lastnika hiše

          podstrešje – služinčad, vajenci, pomočniki

           

          ŽIVLJENJE MEŠČANOV

          -         delali od sončnega vzhoda do zahoda (poleti: 4.00 – 21.00, pozimi: 6.00 – 19.00)

          -         visoka smrtnost:

          kuga, gobavost

          slaba zdravstvena oskrba

          slaba higiena (zunanja stranišča, javna kopališča)

          -         povprečna starost: 35 let

          -         pravila pri oblačenju meščank

          -         hrana: žito, kruh, kislo zelje, meso, ribe, zelenjava, sadje

          -         berači: mestni špital (hrana, prenočišče)

           

          DEJAVNOSTI

          -         obrt (izdelki iz gline, železa, usnja, lesa)

          -         trgovina (trgovci, kmetje)

          TRŽNI DAN, en dan v tednu, na trgu

          (kmetje: žito, mleko, sir, perutnina, platno, suha roba, živina,

          trgovci: izdelki iz gline, železa, lesa)

          TRŽNI MIR (prepoved nošenja orožja)

           


          • NOVI VEK IN SODOBNOST

            Naslov v zvezku: NOVI VEK IN SODOBNOST

            Oglejte si PPT predstavitev.  

            Preberite snov v učbeniku str. 84, 85, 86.

            V zvezke prepišite 3 in 4 list s PPT predstavitve.


            PRIPENJAM PA VAM ŠE LINK DO ZANIMIVE SPLETNE STRANI NA KATERI SO TEME IN IGRE IZ SNOVI, KI SMO SE JE PRI DRU ŽE UČILI OZ. SE JE ŠE BOMO. GLEJTE POGLAVJA IZ ZGODOVINE.

            http://egradiva.gis.si/web/egradiva-os


          • PREVERJANJE ZNANJA

            ZGODOVINSKI RAZVOJ 

            UČ str. 72 - 86

            Kaj je potrebno znati?

            ·         Poznajo temeljna zgodovinska obdobja (prazgodovina, stari vek, srednji vek, novi vek in sodobnost) - UL v zvezku.

            ·         Poznajo dogajanja iz slovenske preteklosti v prazgodovini (kamena doba, bakrena doba, bronasta doba, železna doba) - UČ str. 72- 76

            ·         Poznajo dogajanja iz slovenske preteklosti v starem veku (Rimljani) - UČ str. 77 - 79.

            ·         Poznajo dogajanja iz slovenske preteklosti v srednjem veku (Življenje na gradu - UČ str. 80 - 81, Iz življenja v mestih - UČ str. 82 - 83)

            ·         Poznajo dogajanja iz slovenske preteklosti v novem veku in sodobnosti - UČ str. 84 - 86

            ·         Pojasnijo vzroke in posledice gospodarskih in drugih sprememb skozi preteklost.

            Vaša naloga je, da dobro preberete vsa poglavja v učbeniku in zapise v zvezku, ki ste jih morali narediti sami ter skušate odgovoriti na vprašanje v priponki. 

            Odgovore zapišite v wordov dokument in mi jih pošljite po eAsistentu, tega moramo namreč sedaj čimveč uporabljati.


          • SLOVENCI SKOZI ČAS

            Začeli bomo z novim poglavjem, ki je v UČ na str. 87 - 102.

            NASELITEV SLOVANOV, KARANTANIJA, SPREJEM KRŠČANSTVA (7. 4. 2020)

            Oglejte si ppt o tej temi (PRILOGA).

            Preberite besedilo v UČ str. 87 - 89.

            In rešite učni list (PRILOGA). UL ni treba kopirati in prilepiti. Pišite v zvezek.


            SLOVENSKE DEŽELE V OKVIRU SOSEDNJIH DRŽAV (10. 4. 2020)

            Ponovimo: Slovani, naši predniki, so se naselili, na tem ozemlju okrog leta 550, to ste izvedeli v prejšnjem poglavju. Izvedeli ste tudi, da so naši predniki, t. i. Karantanci imeli svojo kneževino (vladal jim je knez), imenovano Karantanija. 

            Da pa si boste lažje predstavljali našo, slovensko preteklost, pa si poglejte časovni trak v UČ str. 87 in njegovo nadaljevanje v UČ na str. 101, ko smo leta 1991, končno dobili svojo državo Slovenijo, v kateri živimo danes.

            Uvod: Karantanijo pa so leta 820 zavzeli Franki in je bila vključena v frankovsko državo, ki je kasneje prešla v nemško cesarstvo. Zato je bila večina ozemlja pod nemškim cesarstvom, a ne vsa. Severovzhodni del je pripadal Ogrski, jugozahodni del pa Beneški republiki.

            Oglejte si ppt o tej temi (PRILOGA). Zapisa na koncu ppt, ni potrebno prepisovati, prav tako ni potrebno odgovoriti na vprašanja.

            Preberite besedilo v UČ str. 90 - 91.

            Spodnji zapis prepišite v zvezek.

            Slovenske dežele v okviru sosednjih držav

            Ozemlje današnje Slovenije je bilo razdeljeno med 3 države:

            1. NEMŠKO CESARSTVO (pokrajine: Koroška, Štajerska, Kranjska, Goriška), vsaka je imela svoj grb

            2. OGRSKO (Prekmurje)

            3. BENEŠKO REPUBLIKO (Koper, Izola, Piran)

            Če pa vas še kaj več zanima o teh 3 državah, pa si lahko preberete na spodnjih povezavah:

            https://sl.wikipedia.org/wiki/Nem%C5%A1ko_cesarstvo

            https://sl.wikipedia.org/wiki/Ogrska

            https://sl.wikipedia.org/wiki/Bene%C5%A1ka_republika


            TURŠKI VPADI IN GRADNJA PROTITURŠKIH TABOROV (14. 4. 2020)

            Preberite besedilo v UČ str. 92 - 93.

            Oglejte si ppt o tej temi (PRILOGA). 

            Spodnji zapis prepišite v zvezek in odgovorite na vprašanja.

            Turški vpadi in gradnja protiturških taborov

            UČ str. 92, 93

             

            -      prvič pred Ljubljano 1415

            -      ropali, požigali, pobijali

            -      janičarji (mladi, poturčeni fantje)

            -      protiturški tabori

            -      bitka pri Sisku 1593 

            Vprašanja

            1. Kdaj so bili Turki prvič pred Ljubljano?
            2. Kaj so počeli na teh pohodih?
            3. Kaj so protiturški tabori?
            4. Kdo jih je gradil?
            5. Kako so se obveščali, da prihajajo Turki?
            6. Kdaj so Turki doživeli hud poraz?
            7. Kdo so bili janičarji?



            POLOŽAJ KMETOV V PRETEKLOSTI IN KMEČKI UPORI (17. 4. 2020)

            V prispevku preberite, kako so živeli kmetje, samo poglavje ŽIVLJENJE NA PODEŽELJU

            https://studentski.net/gradivo/umb_pef_rp1_zgo_sno_zivljenje_v_evropi_v_srednjem_veku_01

            Oglejte si ppt o tej temi (PRILOGA). 

            Preberite besedilo v UČ str. 94 - 95.

            Zapišite naslov in odgovorite na vprašanja:

            1.   Kakšne dajatve in druge obveznosti so bremenile kmete v preteklosti?

            2.   Zapiši 5 vzrokov za nastanek kmečkih uporov.

            3.   Oglej si zemljevid kmečkih uporov in ugotovi, katere dele slovenskega ozemlja je zajel:

            a)   upor 1515

            b)   upor 1573

            c)    upor 1713.

            4.    Preberi Aškerčevo pesem Tlaka in napiši, kako so bili kmetje oboroženi.

            5.    Kako so kmetje dobili denar za plačevanje denarnih dajatev?

            6.    Kako so se končali kmečki upori?


            NAŠA PRVA TISKANA KNJIGA (20. 4. 2020)

            V UČ str. 97 si poglejte podobo Primoža Trubarja in si v besedilu spodaj preberete nekaj o njem. Prav tako sta v UČ str. 96 naslikani začetni stranici Abecednika in Katekizma.

            Primož Trubar

            Rodil se je  v Rašici pri Velikih Laščah na Dolenjskem, leta 1508. Bil je mlinarjev sin. Šolal se je za duhovniški stan/poklic. Zavzemal se je za spremembe v katoliški cerkvi, zato je moral zbežati v Nemčijo, kjer je nato živel in delal. Tam si je ustvaril tudi družino. Umrl pa leta 1586 v Nemčiji.

            Na začetku novega veka se je k nam iz nemških dežel razširilo versko gibanje reformacija ali protestantizem.

            Protestantje so zahtevali:

            • proti čaščenju svetnikov,
            • proti celibatu (da se duhovnik ne sme poročiti),
            • zahteva po neposrednem stiku med verniki in Bogom,
            • proti spovedi,
            • zahteva proti gradnji bogatih katoliških cerkva,
            • zahteva po prevodu biblije,
            • zahteva za opravljanje bogoslužja v ljudskem jeziku, ne v latinščini.

            Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik (učbenik za začetni pouk branja in pisanja) in Katekizem (knjiga z osnovami krščanskega nauka). Trubar je Abecednik dodal h Katekizmu, da bi se lahko preprosti Slovenci v najkrajšem času naučili brati.

            Protestante so razglasili za krivoverce,  jih  preganjali, zažigali njihove knjige, ...

            Več svobode so imeli protestanti v Prekmurju, zato so se tam ohranili do danes.  31. oktobra praznujemo dan reformacije. S tem počastimo čas, ko smo Slovenci dobili prve knjige v slovenskem jeziku. Za protestante je to tudi verski praznik.

            Preberite še besedilo v UČ str. 96, 97.

            Prepišite zapis v zvezke in odgovorite na vprašanja. Če kaj ne razumete, pokličite in vprašajte.

             

            Naša prva tiskana knjiga

            UČ str. 96, 97 

            -        Protestanti zahtevajo, da vsak človek sam bere Sveto pismo v maternem jeziku.

            -        Primož Trubar (vodja slovenske reformacije) leta 1550 izda  prvi dve slovenski tiskani knjigi.

            -        8. junij – dan Primoža Trubarja.

            -        31. oktober  - dan reformacije.

            VPRAŠANJA

            1.   Kje in kako so v srednjem veku nastajale knjige?

            2.   Od kod se je k nam razširilo protestantsko gibanje?

            3.   Zakaj pravimo, da je Primož Trubar postavil temelje slovenske književnosti?

            4.   V katerem času so nastale prve slovenske knjige?

            5.   Kaj je zahteval protestantizem od svojih vernikov?

            6.   Kdaj praznujemo dan reformacije?

            7.   Kje v Sloveniji je danes največ protestantov?

             

            ZEDINJENA SLOVENIJA (21. 4. 2020)

            Slovenci smo si večkrat v zgodovini prizadevali za združitev v svoji državi. To se je dogajalo tudi leta 1848.

            Preberite si uvodno besedilo.

            Zedinjena Slovenija

            Leta 1848 smo Slovenci živeli pod avstrijskim cesarstvom. Slovensko ozemlje je bilo še vedno razdeljeno na dežele.

            Leta 1848 (pomlad narodov) so narodi v cesarstvu zahtevali svoje narodne pravice:

            - zahteva odpravo fevdalizma (da ne bi vladali zemljiški gospodje - knezi, grofi, ...)

            - politične svoboščine,

            - ustanavljanje političnih društev ipd.

            Pri nas se leta 1848 prvič pojavi ideja Zedinjene Slovenije, ki zahteva združitev vsega slovenskega ozemlja v eno enoto Slovenijo in s tem ukinitev starih deželnih meja. Zedinjena Slovenija naj bi imela svoj parlament in svojo vlado. Slovenski jezik naj bi uvedli  v šole in urade.

            Nekateri izobraženi meščani so to idejo podpirali, nekateri pa so menili, da je sicer treba gojiti slovenski jezik, vendar v njem se lahko izraža le preprosto kmečko prebivalstvo, izobraženci se lahko izražajo le v nemščini, čeprav je France Prešeren dokazal, da se v slovenskem jeziku lahko tudi umetniško izražamo.

            To idejo je prvi predstavil Matija Majar Ziljski, ki se je rodil leta 1809 v Goričah v Ziljski dolini. V Celovcu je študiral bogoslovje. Posvečal se je zbiranju ljudskih pesmi, opisoval šege, pisal potopisne, etnološke ter jezikoslovne članke. Zavzemal se je za enakopravnost vseh narodov in bil eden prvih ter najodločnejših oblikovalcev slovenskega političnega programa. Zapisal je željo po samostojnem življenju vsakega naroda v cesarstvu in sestavil na cesarja naslovljeno peticijo s programom Zedinjene Slovenije ter ljudstvu namenjen letak Kaj Slovenci terjamo.

            Sicer je leto 1848 prineslo odpravo fevdalizma, program Zedinjene Slovenije pa se ni uresničil, čeprav so ga Slovenci podpirali.

            Ob koncu 60. let pride do taborskega gibanja (1868 – 1871). Gre za velika ljudska zborovanja na prostem. Tabori obnovijo ideje Zedinjene Slovenije. Prvi tabor je bil v Ljutomeru, največji je bil v Vižmarjah, sledili so v Žalcu, Sevnici, Goriških Brdih, Ormožu, na Koroškem,... – vseh taborov je bilo 17.

            Podobno, krajše, besedilo je tudi v UČ str. 98. Preberite ga, nato pa v zvezke prepišite še spodnji zapis.

            Zedinjena Slovenija

            UČ str. 98

             

            °       1848 pomlad narodov - narodi v avstrijskem cesarstvu so zahtevali svoje narodne pravice


            °       Matija Majar Ziljski je prvi sestavil program Zedinjene Slovenije:

            ·        združitev vsega slovenskega ozemlja v eno enoto Slovenijo,

            ·        ukinitev starih deželnih meja

            ·        naj bi imela svoj parlament in svojo vlado,

            ·        slovenski jezik naj bi uvedli  v šole in urade.


            °       Program Zedinjene Slovenije se ni uresničil.

             

            °       Taborska gibanja (1868-1871) obnovijo ideje o Zedinjeni Sloveniji.

             

            °        Zedinjena Slovenija uresničena šele po 2. svet. vojni (1945).

             

            PRVA SVETOVNA VOJNA (4. 5. 2020)

            Najprej preberite prve tri odstavke v UČ str. 99 in si poglejte sliko na desni strani. Na njej je zemljevid soške fronte (bojišča ob Soči), ki je zelo zaznamovala našo zgodovino.

            Prepišite spodnji zapis v zvezke.

             

            Prva svetovna vojna (1914 – 1918)

            UČ str. 99

             

            ·       Potekala je od leta 1914 do 1918.

            .       Življenje je izgubilo 20 milijonov ljudi.

            ·       Na slovenskem ozemlju je potekala soška fronta (1915 - 1917).

            -         Boj med Italijo in Avstro-Ogrsko.

            -         Potekala od Rombona (Posočje) pa do Tržaškega zaliva.

            -         Boji trajali 2 leti in pol.

            -         Veliko žrtev na obeh straneh, med njimi so bili tudi mnogi Slovenci.

            -         Prebivalci Posočja se je moralo izseliti v notranjost države.


            Za boljše razumevanje prebranega pa si oglejte spodnji filmček. 

            Predstavi vam, zakaj je prišlo do 1. svetovne vojne in kako je potekala soška fronto, 


            V Kobaridu pa imajo tudi muzej soške fronte. 

            O soški fronti pa si lahko še sami preberete na spodnji povezavi.

            http://web.sc-celje.si/tomi/seminarske2011/SoskaFronta/zan_malgaj/soska_fronta_splosno.htm 


            DRUGA SVETOVNA VOJNA (5. 5. 2020)

            Le 20 let za 1. svetovni vojni se je začela 2. svetovna vojna. V spodnjem prispevku si lahko preberete kaj več o začetku, poteku in koncu 2. svetovne vojne po svetu in v Slovenji.

             https://siol.net/siol-plus/na-danasnji-dan/se-je-druga-svetovna-vojna-res-zacela-1-septembra-1939-448005

            Ker pa nas predvsem zanima naša zgodovina, je dovolj, če si v UČ str. 99, 100 preberete kar je zapisano in si ogledate slike ter v zvezke prepišete spodnji zapis.

            Druga svetovna vojna (1939 – 1945)

            UČ str. 99, 100

            ·        Na slovensko ozemlje so leta 1941 vdrli trije okupatorji: Nemci, Italijani in Madžari.

            ·        Okupatorji so Slovence preseljevali, mnoge so odpeljali v koncentracijska taborišča.

            ·        Streljali so talce.

            ·        Ljudje so se okupatorjem uprli z orožjem, mnogi so v bojih izgubili življenja.

            ·        Vzela je 5o milijonov življenj (boji, taborišča, bombardiranja...)

            ·        Po vojni nastala republika Jugoslavija.


            Na temo 2. svetovne vojne je posneto tudi veliko filmov. Prilagam link s predstavitvenimi filmčki 5 menda najboljših filmov na to temo.

            https://www.student.si/zabava/film/top-5-filmov-o-drugi-svetovni-vojni/


            SLOVENCI V JUGOSLAVIJI ( 8. 5. 2020)

            To je zadnja tema poglavja SLOVENCI SKOZI ČAS. 

            V Jugoslavijo smo bili Slovenci vključeni po 1. svetovni vojni. 

            Takrat se je imenovala Kraljevina SHS (Srbov, Hrvatov in Slovencev) ali Kraljevina Jugoslavija.

            Po 2. svetovni vojni pa je dobila drugačno politično ureditev in je postala Republika Jugoslavija oz. SFRJ (Socialistična Federativna Republika Jugoslavija).

            V UČ str. 101 si oglejte zemljevid SHS, tedanji denar in preberite prva dva odstavka.

            Nato si v UČ str. 101, 102 preberite še o SFRJ, si oglejte njen zemljevid in denar.

            Prepišite še spodnji zapis.

            Slovenci v Jugoslaviji

            UČ str. 101, 102

             

            Kraljevina SHS, kraljevina Jugoslavija (1918 – 1941)

            Po prvi svetovni vojni Avstro-Ogrska razpade na več držav. Slovenci se vključimo v novo državo Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

            Kasneje nastane Kraljevina Jugoslavija, ki je razdeljena na 9 banovin. Slovenija se je imenovala Dravska banovina.

            Slovenci smo po 1. svetovni vojni izgubili  velik del ozemlja:

            -          ozemlje na Primorskem si je priključila Italija,

            -          del južne Koroške je ostalo pod Avstrijo,

            -          Porabski Slovenci so ostali pod Madžarsko.

             

            Socialistična federativna republika Jugoslavija (1945 -1991)

            Razdeljena na 6 republik: Slovenijo, Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Srbijo, Črno goro in Makedonijo in dveh pokrajin: Vojvodina in Kosovo.

            Nastala po drugi svetovni vojni.

            Slovenija je pridobila Primorsko, vendar je del Slovencev  ostal zunaj naše države (Italija, Avstrija, Madžarska)


            Prepišite spodnji časovni trak in ga pobarvajte (vsako obdobje z drugo barvo), ne pozabite na letnice.


            SLOVENCI SKOZI ČAS

            NASELITEV

            SLOVANOV

            KARANTANIJA

            POD TUJO OBLASTJO

            1. SVETOVNA

            VOJNA

            KRALJEVINA

            SHS

            2. SVETOVNA

            VOJNA

            REPUBLIKA

            JUGOSLAVIJA

            SFRJ

            REPUBLIKA

            SLOVENIJA


            550          630                   820                             1914                1918               1941               1945                1991

          • PREVERJANJE ZNANJA

            SLOVENCI SKOZI ČAS

            UČ str. 87 - 102.

            Kaj je potrebno znati?

            ·         zna izdelati preprost časovni trak in se orientirati z njim;

            ·         pozna nekaj temeljnih obdobij in dogajanj v slovenski preteklosti;

            ·         zna prikazati in kronološko urediti nekatere sledove slovenske preteklosti;

            ·         zna na zgledu predstaviti spremembe v domačem kraju/domači pokrajini skozi čas in navede nekaj vzrokov zanje;

            ·         zna opisati življenje ljudi v preteklosti in ga primerjati z današnjim;

            ·         zna uporabiti strategije za spoznavanje preteklosti (npr. delo z različnimi besedili, slikovnim gradivom in drugimi viri, časovni trak, muzeji);

            ·         pozna nekaj primerov naravne in kulturne dediščine po Sloveniji;

            ·         razloži pomen slovenske naravne in kulturne dediščine, sprejema pomen slovenstva kot del svetovne kulturne    različnosti.

            Na zgoraj zapisane standarde sem pripravila UL z vprašanji. 

            Večina vprašanj je odprtega tipa Kaj veš o ..., zato na ta vprašanja odgovarjajte tako, da napišete kar največ podatkov o zahtevani temi oz. vse, kar ste si o tej temi zapomnili. 

            Nanje odgovorite in mi pošljite odgovore na mail do petka, 15. 5. 2020. 

            V NAŠEM KANALU PA BOM DANES OBJAVILA TUDI TEME IN NAVODILO ZA PLAKATE, KI BODO OCENJENI. 

            DO KONCA TEDNA SI BOSTE IZBRALI ENO TEMO IN O NJEJ PRIPRAVILI PLAKAT, KI GA BOSTE MORALI ODDATI DO PETKA, 22. 5. 2020. 

            KO BOSTE IZBRALI TEMO, MI TO SPOROČITE PREKO EASISTENTA.


          • NAŠA DRŽAVA, REPUBLIKA SLOVENIJA

            SAMOSTOJNA SLOVENIJA (25. 5. 2020)

            Poglejte si prispevka o osamosvojitvi Slovenije.

            https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/4955


            Preberite besedilo v UČ str. 103, 104.

            Prepišite spodnji zapis v zvezke.

            Samostojna Slovenija

            UČ str. 103, 104

             

            ·         1989

            – Majniška deklaracija – politična izjava s katero so politične stranke zahtevale suvereno  

               državo slovenskega naroda

             

            ·         1990

            – 23. december – plebiscit (glasovanje za samostojno Slovenijo)

            – 26. december – razglasitev rezultatov plebiscita - dan samostojnosti in enotnosti

             

            ·         1991

            – 25.  junij – razglasitev neodvisne države – dan državnosti

            – 26.  junij – slovesna razglasitev samostojne Slovenije na Trgu republike v Ljubljani

            –  že naslednji dan: vojaška akcija Jugoslovanske armade – 10 dnevna vojna

             

            ·         1992

            – našo državo priznale druge držav

            – sprejeta v Organizacijo združenih narodov

            nova ustava - TEMELJNI ZAKON VSAKE DRŽAVE, ki ureja sva pomembna družbena vprašanja.


            Odgovorite na vprašanja. Pišite v zvezke za DRU.

            1. Kdaj praznujemo dan samostojnosti in enotnosti?

            2. Kdaj praznujemo dan državnosti?

            3. Zakaj smo se Slovenci želeli osamosvojiti in si ustvariti svojo državo?

            4. Kaj se je zgodilo po razglasitvi samostojnosti?

            5. Kdaj so našo samostojnost priznale prve države?


            Začetek naše ustave imate v UČ str. 104. Če pa koga zanima, kaj v celoti piše v USTAVI REPUBLIKE SLOVENIJE, naj klikne na spodnjo povezavo. Je zanimivo (tudi za starše).

            http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=USTA1

            KAKO JE ORGANIZIRANA DRŽAVA SLOVENIJA (26. 5. 2020)

            Preberite spodnje besedilo.

            Vsaka država ima svoje ozemlje, glavno mesto, grb, zastavo, himno, pa tudi denar.

            Grb v tej obliki smo dobili leta 1991. Grb ponazarja del naše zgodovine. Tri zlate zvezde so prevzete iz grba grofov Celjskih, ki so v poznem starem veku pod svojo oblastjo združili skoraj vse današnje slovensko ozemlje. Na njem je upodobljen Triglav, črti pod njim ponazarjata reke in morje.

            Zastava je slovenska trobojnica, ki je enaka kot leta 1848. Ob osamosvojitvi smo ji dodali le grb.

            Za državno himno smo izbrali sedmo kitico Prešernove Zdravljice.

            Po osamosvojitvi smo imeli tudi svoj denar tolarje, leta 2007 pa smo prevzeli evropski denar – evro.


            Naša država je razdeljena na občine. Vodijo jih župani in občinski svet, ki so izvoljeni vsake 4 leta. Na spodnjem linku si lahko ogledate zemljevid slovenskih občin in še nekaj drugih podatkov o občinah.

            https://skupnostobcin.si/podatki/zemljevid-obcin-tabela/#p2


            Kako pa je organizirano delovanje države?

            Najvišji organ v naši državi je državni zbor, ki šteje 90 članov in je izvoljen vsake 4 leta.

            Ima zakonodajno oblast - sprejema:

            -          ustavo, zakone in druge splošne akte, svoj poslovnik, državni proračun in zaključni račun proračuna,

            -          ratificira (potrdi in prizna) mednarodne pogodbe,

            -          razpisuje referendum.

            Odločitve sprejemajo z usklajevanjem (razpravo) in z glasovanjem.

            Ima pa tudi volilno in nadzorno funkcijo.

            Volilna funkcija:

            -          predsednik vlade in ministri, sodniki, sodniki ustavnega sodišča, guverner centralne banke, člani računskega sodišča, varuh človekovih pravic itd.,

            Nadzorna funkcija:

            -          poslanska vprašanja,

            -          parlamentarna preiskava,

            -          (ne)zaupnica vladi,

            -          interpelacija o delu vlade ali ministra,

            -          ustavna obtožba.

            Torej državni zbor voli vlado (predsednik vlade in ministri), ki skrbi za redno upravljanje države in njenih organov ter izvajanje zakonov (izvršilna oblast). 

            Državnemu zboru vlada običajno predlaga zakone, lahko pa jih predlagajo tudi poslanci ali večje število volivcev.

            Poleg državnega zbora je še državni svet s 40 člani , ki ima posvetovalno vlogo. To pomeni, da državnemu zboru posredujejo mnenje o raznih zadevah in zakonih.

            Državni zbor in državni svet skupaj sestavljata parlament Republike Slovenije.

             

            Na čelu države je predsednik. Državljani Slovenije ga volimo vsakih 5 let. Je vrhovni poveljnik slovenske vojske.

            PRISTOJNOSTI:

            -          Razpisuje volitve v državni zbor

            -          Razglaša zakone

            -          Imenuje nekatere državne funkcionarje

            -          Postavlja in odpoklicuje veleposlanike in poslanike RS in sprejema poverilna pisma tujih diplomatskih predstavnikov

            -          Izdaja listine o ratifikaciji

            -          Odloča o pomilostitvah 

            -          Podeljuje odlikovanja in častne naslove

            -          ...

            Odkar je Slovenija članica Evropske unije pa državljani Slovenije volimo tudi 7 poslancev v Evropski parlament.

            V zvezke napišite naslov in prepišite besedilo, ki je natisnjeno z debelim tiskom.

            V SLOVENIJI ŽIVIJO TUDI DRUGI NARODI (29. 5. 2020)

            Oglejte si Powerpoint predstavitev in rešite naloge v zvezke.