Oris poglavij

  • PONEDELJEK, 23. 3. 2020

    Učbenik, stran 68/ 2. odstavek VIPAVSKA DOLINA

    1. Preberi drugi odstavek potiho in naglas.

    2. V zvezek napiši naslov VIPAVSKA DOLINA.

    3. Pisno odgovori na vprašanja ( v celi povedi):

    a) Katera reka teče po tej dolini?

    b) Katera gospodarska panoga je tu zelo razvita?

    c) S katero dejavnostjo se ukvarjajo v dolini?

    č) Kaj pa po gričevnatem delu?

    d) V katerih dveh večjih mestih je razvita industrija?



    • ČETRTEK, 26. 3. 2020

      Danes se učimo o še dveh pokrajinah v primorskem svetu, o Goriških brdih in Brkinih.

      Najprej pa ponovimo o Vipavski dolini ( oporabi zemljevid ).

      1. Ustno odgovori na vprašanja iz prejšnje ure, brez pomoči zvezka ali učbenika.

      a) Katera reka teče po tej dolini?

      b) Katera gospodarska panoga je tu zelo razvita?

      c) S katero dejavnostjo se ukvarjajo v dolini?

      č) Kaj pa po gričevnatem delu?

      d) V katerih dveh večjih mestih je razvita industrija?

      2. Učbenik str. 69 GORIŠKA BRDA , BRKINI

      Preberi besedilo najprej potiho, nato glasno.

      3. Naredi dva majhna miselna vzorca, za vsako pokrajino posebej.

      4. Za Goriška brda so ključne besede: GOSPODARSTVO, RELIEF, NASELJA

      5. Za Brkine pa so: RELIEF, GOSPODARSTVO, SREDIŠČE.

      6. Na zemljevidu pokaži:

      vse pokrajine primorskega sveta

      reke Rižana, Dragonja, Vipava, Reka

      mesta Sežana, Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Ilirska Bistrica.


      • PETEK, 27. 3. 2020

        1. V zvezek nariši SLO s šablono.

        Označi glavne in stranske strani neba.

        Vpiši notri vseh pet primorskih pokrajin. Pomagaj si z zemljevidom SLO.

        2. Pisno odgovori na vprašanja v celi povedi. Pomagaj si z učbenikom.

        a) Katere primorske pokrajine ležijo v notranjosti?

        b) Katera izmed teh pokrajin ima najmanj ugodne pogoje za življenje in zakaj?

        c) Katera gospodarska panoga je skupna vsem nekraškim pokrajinam?

        č) Kateri veter je značilen za te pokrajine?

        d) Kako so temu vetru prilagodili gradnjo hiš?

        e) Kako v naravi lahko vidimo, iz katere smeri piha ta veter?

        e) Pojasni razliko med besedo Kras in kras.



        • PONEDELJEK, 30. 3. 2020

          1. Pregled naloge:

          V notranjosti ležijo Kras, Brkini, Vipavska dolina in Goriška Brda.

          Najmanj ugodne pogoje ima Kras, ker je malo rodovitne prsti in ker ni površinske vode.

          Vsem je skupno kmetijstvo.

          Značilen veter je burja.

          HIše so tesno skupaj, strehe so obtežene s kamni. Na tisti strani, s katere bolj piha, ni oken.

          V naravi to opazimo po nagibu dreves v tisto smer, v katero piha burja.

          Kras = ime planote       kras= površje s kraškimi pojavi

          2. Pripravite zemljevid za ponovitev snovi. Pokažite:

          štiri naravne enote SLO in jih poimenujte ter določite lego

          pokažite in poimenujte vse pokrajine primorskega sveta

          pokažite slovensko obalo

          poiščite oba zaliva

          reko Dragonjo, Vipavo, Reko in Rižano

          Snežnik

          kraje Sežana, Ajdovščina, Vipava, Nova Gorica, Ilirska Bistrica

          Poiščite več možnosti, kako bi lahko prišli po cesti do Nove Gorice in narišite pot s flomastrom na zemljevid.






          • ČETRTEK, 2. 4. 2020

            Danes se bomo malo poigrali s črkami in tako spoznali kraje po Sloveniji.

            1. Spodaj sem vam napisala  besede premetanke.

            Črke premešate tako, da dobite nek kraj v Sloveniji.

            Pomagajte si z zemljevidom.

            V zvezek napišite samo pravo ime kraja.

            Za vsak kraj napiši, kje leži glede na Ljubljano ( strani neba).

            Primer: OKEPR: KOPER: JZ od LJ

            2. Sedaj pa zares:

            LMTOIN

            ŽIČRT

            ERNTBJE

            AKIBROD

            VAANLED

            KLO_KFOAJŠA

            CLEGOTA

            IRKANVH

            VSONOTE_ MO



            • PETEK, 3. 4. 2020

              Še malo ponovimo o primorskem svetu. Prepiši in reši.

              1.Dopolni.

              Glede na kamninsko zgradbo delimo Obsredozemske pokrajine delimo na ______________ in _______________Najsevernejši del Jadranskega morja je ________________ zaliv. V njem je zelo gost ____________________ promet. Največje pristanišče v Sloveniji je v __________________________.

              2. Prepiši, kar je značilno za obsredozemsko podnebje.

                    dolga in vroča poletja                           dolge in mrzle zime

                    malo padavin             kratka in topla poletja

                   kratke in mile zime           burja                        veliko padavin

              3. Naštej vsaj tri rastline, ki so tipične za Obsredozemske pokrajine.

              4. Utemelji, zakaj v Obsredozemskih pokrajinah sadje in zelenjava dozorita prej kot v ostalih pokrajinah Slovenije.

              5.

              Kaj je prikazano na fotografiji?

              Za kateri dve naselji v Sloveniji so značilne?

              Kaj tu pridobivajo?

              6. Morje je izredno pomemben del Obsredozemskih pokrajin. Navedi vsaj štiri načine izkoriščanja morja.



              • PONEDELJEK, 6. 4. 2020

                Najprej preverite rešitve iz zadnje ure DRU. So spodaj v priponki.
                Pri primorskem svetu nam je ostalo še poglavje GOSPODARSTVO V PRETEKLOSTI IN ŠEGE.
                S tem poglavjem se boste samo seznanili in ga danes samo preberete. Ne bo vključeno v ocenjevanje.






              • ČETRTEK, 9. 4. 2020

                Zaključili smo s primorskim svetom.

                V petek bomo imeli pisno preverjanje. Preverjanje mi morate poslati na mail najkasneje v torek, 14. 4. 2020.

                Zato danes ponovi:

                lega, površje - kamnine, podnebje, vodovje, rastlinstvo, poselitev, gospodarstvo danes, pomen morja.

                Torej za vsako ključno besedo moraš povedati, kaj velja za vsak del primorskega sveta.

                Primer: poselitev: za pokrajine ob morju velja....., za Brkine ...na Krasu je....

                Vprašanj imate kar nekaj že v zvezku.

                Ponovi na način, ki ti najbolj ustreza. Ali narediš preglednico ali miselni vzorec. Pomagaj si z učbenikom in zvezkom.

                Danes nič ne pošiljate. Seveda pa lahko vprašate...


                • Trenutno poglavje

                  PETEK, 10. 4. 2020

                  Danes je na vrsti pisno preverjanje znanja.

                  Vprašanja so v priponki.

                  Odgovore mi pošljite do vključno torka, 14. 4. 2020 obvezno na mail.

                • ČETRTEK, 16. 4. 2020

                  Zaključili smo s spoznavanjem naravnih enot Slovenije.

                  Če bi bili sedaj v šoli, kakšen bi bil vaš odziv? Žalostni, veseli? Hm, hm...napišite mi jutri v našo skupino...

                  Čaka nas novo poglavje, ki se ga ponavadi učenci razveselijo. Sploh tisti, ki imate radi preteklost....rečemo ji ZGODOVINA.

                  To je tudi meni zelo zanimivo. Preden pa gremo milijone let v preteklost, si poglejmo časovni trak našega življenja.

                  1. Preberi spodnji zapis.

                  Življenje človeka se prične z njegovim rojstvom, konča pa s smrtjo. V svojem življenju gre človek skozi različna življenjska obdobja:

                  obdobje otroštva (od rojstva do 10 leta)
                  obdobje mladosti (od 10 do 20 let)
                  obdobje odraslosti (od 20 do 70 let)
                  obdobje starosti (od 70 let naprej)

                  2. Odpri priponko spodaj in preriši časovni trak in prepiši besedilo.

                • PETEK, 17. 4. 2020

                  Danes vas v priponki čaka elektronska prosojnica ali  po angleško powerpoint.

                  Zapis v zvezek ne delate, ravno tako ne domače naloge. Samo preberete.

                  Odprete pa tako:

                  Kliknete na priponko in nato kliknete na:

                  Odpri.

                  Omogoči urejanje.

                  Diaprojekcija.

                  Od začetka.

                  Nato se z ENTER pomikate naprej in preberete o časovnem traku zgodovine ter si pogledate slikice.

                  Ko končate, pritisnete na tipkovnici tipko levo zgoraj v kotu ESC.

                • PONEDELJEK, 20. 4. 2020

                  Danes se začnemo bolj podrobno učiti o časovnem traku zgodovine.

                  1. Preberi v učbeniku str. 72 in 73.

                  Pisno odgovori na vprašanja.

                  Naslov je ČASOVNI TRAK ZGODOVINE

                  a) Kdaj se je pojavil pokončni človek?

                  b) Katero obdobje obsega prazgodovina?

                  c) Katero je bilo najdaljše obdobje prazgodovine?

                  č) S čim so se preživljali takrat ljudje?

                  e) Zakaj so se pogosto selili?

                  f) Kdaj so se začeli stalno naseljevati?

                  g) Kaj misliš, zakaj so se lahko začeli stalno naseljevati?

                  Nalogo pošlji do 20.00 ure.

                  • ČETRTEK, 23. 4. 2020

                    Učili smo se o kameni dobi.

                    Najprej pa ponovimo:

                    Obdobje prazgodovine traja od pričetka človeštva do prihoda Rimljanov v naše kraje.

                    Prazgodovino delimo na

                    kamena doba

                    doba kovin ( bakrena, bronasta in železna).

                    1. V zvezek napiši PRAZGODOVINA. Iz besede nariši dve puščici levo in desno ter napiši v stolpcih:

                    kamena doba                   doba kovin

                     lov                                        -bakrena

                     nabiranje sadežev              - bronasta

                     poljedelstvo                         -železna

                                                                   kovinska posoda    

                                                                    orodje in  orožje

                    Nato si poglej filmček spodaj v priponki ( Radovednih pet) in odpri PPT, kjer si prebereš in pogledaš fotografije o temu, kaj so našli arheologi na naših tleh.




                  • PETEK, 24. 4. 2020

                    Potovali smo v preteklost in prispeli po prazgodovini do približno leta 1. našega štetja.

                    O temu, kako štejemo leta, smo se že učili pri rednem pouku.

                    1. Učbenik, str. 77 : narisan je časovni trak od približno leta 1 do današnjih dni.

                    Napiši naslov ČASOVNI TRAK in preriši časovni trak iz učbenika z barvami in vsem, kar piše. Kdor želi, lahko tudi preriše tri sličice.

                    Kdor je registriran na Radovednih pet, naj si tam še ogleda in prebere, kar ga zanima o zgodovini.

                    Komur registracija še ni uspela, mu lahko pomagam

                    (obvezno potrebuješ mail starša ). Sporočite mi, kdo rabi pomoč.

                    • PONEDELJEK, 4. 5. 2020

                      V zadnji uri DRU ste narisali časovni trak od leta 0 do sodobnosti.

                      Najprej ponovimo.

                      V zvezek napiši VAJA in napiši odgovore v celi povedi.

                      1. Katero je najdaljše obdobje našega človeštva?

                      2. Na kateri dve obdobji razdelimo prazgodovino?

                      3. Na katera obdobja razdelimo dobo kovin?

                      4. Kako si sledijo obdobja po prazgodovini ( imena obdobij in letnice)?

                      Oglej si priponko spodaj. Govori o starem veku, ko so na našem ozemlju vladali Rimljani, ljudstvo z ozemlja današnje Italije ( Rim je , kot veste, glavno mesto Italije). O temu se bomo učili v prihodnjih urah.

                    • ČETRTEK, 7. 5. 2020

                      Danes si ogledate film o Rimljanih, ljudstvu, ki je vladalo v naših krajih približno 500 let. Bili so zelo napredni, saj so znali graditi višje stavbe, ceste, vodovode in še kaj.

                      Oglejte si film, ki je spodaj v povezavi.

                      V petek pa bomo ponovili snov s pomočjo miselnega vzorca. Navodila dobite jutri.


                    • PETEK, 8. 5. 2020

                      V zadnjih dveh urah družbe ste si morali ogledati film in PPT o Rimljanih. Kdor ni, naj to stori sedaj. Lahko pa še enkrat pogledate tudi ostali.

                      1. Danes torej ponovimo v obliki miselnega vzorca.

                      Ne pišite celih povedi! Pod ključno besedo naredite črtice in izpišite bistvo!

                      Ker je ključnih besed več, si razporedite prostor.

                      Najprej napišite prvo ključno besedo, pod njo bistvene podatke in šele nato drugo ključno besedo!!!

                      2. Pomagate si z učbenikom poglavje Rimljani v naših krajih.

                      3. Za pomoč vam bom dala ključne besede, ki so narejene po odstavkih v učbeniku:

                      TRAJANJE

                      VOJAŠKI TABORI

                      RIMSKA MESTA

                      GRADNJA CEST

                      TRGOVANJE

                      RIMSKI VOJAK

                      JEZIK

                      Nalogo pošljite do nedelje zvečer.



                      • PONEDELJEK, 11. 5. 2020

                        Izvedeli ste že, da so Rimljani na našem ozemlju gradili mesta. Gradili so jih zelo načrtno v obliki pravokotnika. Obdana so bila z visokim obzidjem. Ulice so se križale pod pravim kotom.

                        Danes si oglejte filmček Rimsko mesto Emona na spodnji povezavi na Radovednih pet.

                        Naslednjič pa še kakšna zanimivost o takratnem življenju.

                      • ČETRTEK, 14. 5. 2020

                        V ponedeljek ni delala povezava na Radovednih pet za ogled filma, zato poskusite še danes. Najbolje pa je, če ste registrirani na to stran in potem si sami tudi pogledate ostale filmčke pri vseh predmetih.

                        Rimsko cesarstvo je pred 2000 leti zavzemalo velik del današnje Evrope, vse tja do Velike Britanije ( glej zemljevid v učbeniku).

                        V Veliki Britaniji so Rimljani zaradi obrambe pred škotskimi plemeni, ki so jih napadala s severa, zgradili kamnit zid preko cele države.

                        Imenovali so ga Hadrijanov zid po cesarju, ki je takrat vladal Rimskemu cesarstvu.

                        Zgradili so ga  leta 122 n.š.  Dolg je bil 117 km. Visok je bil 5 m, širok pa 2 m.

                        Ostanki zidu so vidni še danes, prav tako utrdbe.

                        Hadrijanov zid - Wikipedija, prosta enciklopedija

                        Hadrijanov zid - Wikipedija, prosta enciklopedija

                        SVETSKA BAŠTINA Hadrijanov zid

                        Ker so bili Rimljani za naše kraje zelo pomembni za razvoj mest, gradnjo cest, vodovodov...se še danes priprejajo  prireditve, kjer se prikaže način življenja pred 2000 leti.

                        V spodnjih filmčkih imate prikazan delček življenja v takratnih časih.

                        Tako zaključujemo s starim vekom.

                        Naslednjič pa nas čaka srednji vek. Gradovi, vitezi...hm, sliši se zanimivo.



                      • PETEK, 15. 5. 2020

                        Danes začenjamo z novim obdobjem zgodovine, to je SREDNJI VEK.

                        To obdobje je na našem ozemlju trajalo približno od leta 500 do 1500 našega štetja.

                        Konec starega veka je rimska država propadla. Različna ljudstva so se množično preseljevala po Evropi in ustanavljala nove države. Ko so se preseljevali, so pogosto porušili vse, kar so prej Rimljani zgradili.

                        Glavni vir preživetja je bilo kmetijstvo. Zemljo so obdelovali revni in nesvobodni kmetje, ki so morali večino pridelka dati plemiču, ki je bil gospodar na določenem ozemlju.

                        Bogati plemiči so ponavadi težje dostopnih hribih zgradili grad z obzidjem in bili lastniki ozemlja okoli gradu. Tako so bili bolje zavarovani, saj so se v tistih časih precej napadali med seboj z namenom, da so osvojili grad drugega plemiča in postali še bolj bogati. Zato je bilo zelo pomembno, da so imeli okoli gradu obzidje in stražarje.

                        Okoli gradu so se naselili revni kmetje, ki so obdelovali zemljo in skrbeli za prebivalce gradu. V Sloveniji je precej ostankov gradu, nekateri so bolj ali manj ohranjeni, nekateri v ruševinah. Bolje ohranjene si lahko tudi ogledamo.

                        Predjamski grad v bližini Postojne

                        Predjamski grad » Park Postojnska jama

                        Grad Snežnik

                        Ministrstvo si na gradu Snežnik želi dolgoročnega najemnika ...

                        Ljubljanski grad

                        Ljubljanski grad » Mestna občina Ljubljana

                        Celjski grad

                        Celjski grad - Wikipedija, prosta enciklopedija

                        grad Bogenšperk

                        Muzej in grad Bogenšperk » Visit Ljubljana

                        To so fotografije nekaj najbolj znanih gradov pri nas, ki so zelo lepo ohranjeni in si jih lahko ogledamo.

                        Vaša naloga danes:

                        1. Pisno odgovori na vprašanja v zvezek:

                        a) Katero zgodovinsko obdobje je bilo pred srednjim vekom in katero za njim?

                        b) Koliko časa je trajal srednji vek?

                        c) S čim se je preživljala večina prebivalstva v srednjem veku?

                        č) Zakaj so plemiči gradili gradove na težko dostopnih krajih?

                        d) Naštej nekaj najbolj znanih ohranjenih gradov v Sloveniji.

                        e) Ali si si že ogledal kakšne grad v Sloveniji ali v tujini? Kateri? Kaj ti je bilo zanimivo?

                        Nalogo pošlji do 20.00.


                        • PONEDELJEK, 18. 5. 2020

                          Pripotovali smo v srednji vek.

                          V četrtek imamo tehniški dan o gradovih.

                          Danes pa si najprej preberite v priponki PPT Življenje na gradovih.

                          Nato pa odgovorite na vprašanja v zvezek. Odgovori v celi povedi.

                          1. Kako se je vstopalo v grad?

                          2. Kaj meniš, zakaj je bil okoli gradu jarek z vodo?

                          3. Zakaj so plemiči imeli grbe?

                          4. S čim se je ukvarjal grajski gospod?

                          5. Kaj pa je počela grajska gospa?

                          Nalogo pošlji do 20.00.


                        • PONEDELJEK, 25. 5. 2020

                          Pozdravljeni!
                          Še vedno potujemo skozi časovna obdobja zgodovine in trenutno se nahajamo v srednjem veku.
                          To je obdobje, ki je trajalo približno 1000 let in sicer med letom 500 in letom 1500.
                          Za to obdobje je značilna gradnja gradov in mnogi ste mi poslali poslikane izdelke tehničnega dne Gradovi. Veseli me, da ste bili ustvarjalni.
                          Danes boste spoznali še nekaj navad iz takratnega življenja.
                          Ogedali si boste film Nina potuje v srednji vek. Pa ne naša Nina....
                          Upam, da vam bo zanimivo. Seveda se med gledanjem tudi kaj naučimo. Naši možgani so vedno veseli novih informacij, slik...
                          Pri uri družbe se zopet srečamo v petek.

                        • PETEK, 29. 5. 2020

                          Danes je naša 23. ura DRU.

                          Pripotovali smo v srednji vek.

                          Spoznali ste življenje na gradu in se v filmu srečali z vitezi.

                          Kako pa je potekalo njihovo šolanje?

                          1. Preberi v učbeniku str. 81/2. odstavek.

                          2. V zvezek izpiši naloge viteza po starosti ( starost in po črticah navedeš naloge, ne prepisuj celih povedi).

                          Nalogo bomo pregledali v ponedeljek v šoli.