Posnetki šolskih projektov, prireditev in proslav
Oris teme
-
-
je osrednji slovenski kulturni praznik in državni praznik, ki ga Slovenci praznujemo 8. februarja, ob obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna.
Kultura je oplemenitenje, izpopolnjenje in gojenje človekovih nravi, načina življenja in okolja. V vsakdanjem življenju povezujemo kulturo z omikanostjo, izobrazbo in umetnostjo. Umetnosti moramo znati prisluhniti ali videti več. Umetnost je, da znamo svoja občutja tudi izraziti.
Šolsko virtualno proslavo ob kulturnem prazniku smo sestavili iz besed, slik in glasbe učencev, ki znajo izraziti svoje misli in čutenje ter videnje - kot UTRIP BESEDE, SLIKE IN GLASBE. Mladi želijo živeti v svetu, stopati v družbo in biti sprejeti, se uveljaviti ter se s svojim znanjem in pogumom znajti na samostojni poti.
Izbrane pesmi pripovedujejo učenci, ki so sami avtorji. Pesmi so nastale, ko so poustvarjali ob pesmi Toneta Pavčka PREPROSTE BESEDE. Te pesmi so tudi objavljene v zborniku Pavčkove vitice 2020, izbrani verzi pa govorijo tudi vam.
Tišino rabiš, da slišiš ljudi. Ada
Težka beseda boli in srce kvari. Lovro
Besede so kot ljudje, ki jih včasih spremlja tudi gorje. Glorija
Odgovor se skriva v tebi. Brina
V svetu je veliko lepih besed, ki ljubijo, se smejejo, navdihujejo, upajo. Miha
Beseda preprosta polepša mi dan. Dan
To si želim … da sliši se jih tiho leteti v srca ljudi in tam zaživeti. Ema
Učenci, ki s sliko in risbo izražajo svoj pogled, pripovedujejo, kako nastajajo njihove likovne stvaritve; kako zmorejo stati na tleh in segati v oblake. Dekleta, ki pojejo tudi v šolskem pevskem zboru, ostajajo povezane tudi na daljavo in našle so skupni glas vedrine.
Za sodelovanje se zahvaljujemo sodelujočim učencem in njihovim staršem. Posebej se za izbrane glasbene točke zahvaljujemo učencem, mentorjem in vodstvu Glasbene šole Trebnje.
Učiteljica Mojca Bahun -
-
-
V srcu mojem besede šumijo,
človek se v tihem srcu budi,
zanj se vse moje sile borijo,
zanj, za človeka, človeštvo, ljudi.(S. Kosovel: Pot do človeka)
Vsaka stvar ima svoj začetek in zaključek. Zaključuje se tudi za vse nas nepozabno leto 2020. Prav je, da prazničnim dnevom, ki so pred vrati, namenimo nekaj pozornosti. Letošnji bodo zelo drugačni od vseh prejšnjih. Slovenski pregovor pravi: »Če zapustiš praznike, zapustijo prazniki tebe.« Omenjeni pregovor ve, za kaj pri tem gre, zato bi ga morda kazalo vsaj sem ter tja poslušati.
Prav zato smo v duhu časa na šoli pripravili dokumentarno-igrani film, v katerem se spominjamo dogodkov izpred 30 let, ko so se slovenski volivci na plebiscitu ali splošnem ljudskem glasovanju odločali o tem, ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Zato 26. decembra praznujemo državni praznik dan samostojnosti in enotnosti.
V tednu, ko se vsi počasi pripravljamo na božično-novoletna praznovanja, smo na šoli oblikovali virtualno proslavo, ki je vsebinsko dvodelna. Po razlagi samega praznika dneva samostojnosti in enotnosti učenci predstavijo svoja razmišljanja o tem, kje se rodita domovina in država, v drugem delu pa izrazijo svoje želje zanjo, zase, za družino in šolo, za katere si želijo, da bi jih prineslo novo, srečnejše leto 2021. V celoto sta jo preko videokonference povezala voditelja Daša Zupančič in Oskar Zaletelj. Proslavo, ki jo je s skladbo Tam, kjer sem doma glasbeno obogatila Anja Brozovič, popestri tudi pravi Božičkov palček.
Vabimo vas, da se ob spremljanju naše prireditve spomnite, da prazniki le niso povsem samoumevni. Takrat vsak od nas pokaže odnos do soljudi in družbe nasploh, saj prazniki niso samo prosti dnevi, torej dnevi brez šole in službe. Hkrati so tudi priložnost, da izkažemo posebno spoštljivost do preteklosti ter prijaznost in ljubezen drug do drugega.
Vsem sodelavcem, učencem in staršem ter vsem, ki sobivate z našo šolo, iskreno želim, da preživite prijetne božično-novoletne praznike. Naj bo zaključek letošnjega leta, ki nas je v marsičem preizkušalo in obrusilo, začetek prijetnih in jasnih dni. Naj bo novo leto takšno, da boste lahko sledili svojim sanjam in uresničevali svoje cilje. Bodite pogumni in močni, da boste premagovali vse ovire in izzive, ki vam pridejo na pot. Bodite samozavestni in zaupajte vase. Uporabite, kar vam je dano, ter spoštujte in cenite družino, prijatelje in druge sopotnike po neznanih poteh leta 2021, saj vam bodo pomagali na poti do sreče in uspeha.
Maja Ogrinc, prof.
-
-
Malovernim to pismo! In obupanim in onim,
ki niso ne maloverni ne obupani, ampak stoje
s povešeno glavo in ne vedo, kaj bi in kako.Tudi onim to pismo, ki so pogumni in močni,
v pozdrav njihovemu pogumu in moči.In njim še najbolj, kajti pogum, to je zdravje!
V imenu Trubarja vam pošiljam to pismo in v imenu tistih,
ki so v molitvenike pisali naša imena, in v imenu tistih, ki so davno davno govorili naš jezik.
In v imenu poslednjih najbolj.
Kajti oni so bili prvi in odločujoči.
Prst so bili, ki na njej vzklije drevo
in zraste narod.
In v imenu teh vas pozdravljam najbolj.Zgornji verzi, ki jih je pred več kot 100 leti skoval pesnik Srečko Kosovel, so najprimernejši uvod v predstavitev dokumentarno-igranega filma z naslovom 30 korakov do samostojne in neodvisne Republike Slovenije, ki smo ga na Osnovni šoli Trebnje ustvarili v spomin na prelomne decembrske dogodke leta 1990.
Spomnimo - 6. decembra 1990 je prišlo do odločitve o izvedbi plebiscita, zato je 23. decembra 1990 potekalo glasovanje o tem, ali naj Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Dan, ko so bili razglašeni rezultati plebiscita in se je kar 95 % volivcev odločilo za samostojno državo, danes praznujemo 26. decembra kot državni praznik dan samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda.
Vsebina dokumentarno-igranega filma izhaja iz vseobsežnih in navdiha polnih lepot Slovenije. Zasnovana je na predstavitvi dogodkov, ki so pomembni za oblikovanje same države. Temelji torej na treh ravninah: zgodovinski, kulturni in športno-popularni. Z zgodovinskega vidika so v filmu predstavljeni najpomembnejši koraki do plebiscitarne odločitve naroda za samostojno in neodvisno državo od naselitve Slovanov v podalpski prostor preko obdobja Celjskih grofov, kmečkih uporov, oblikovanja programa Zedinjena Slovenija … Film prikaže obdobje med 1. in 2. svetovno vojno in čas skupnega življenja v eni državi z drugimi južnoslovanskimi narodi do vse večjih nesoglasij z njimi, ki so Slovence privedli do odločanja o ustanovitvi samostojne države. Izpostavili smo veljake slovenske književnosti, Trubarja, Vodnika, Prešerna in Cankarja. Iz odlomkov iz njihovih književnih besedil prav tako odsevajo družbene razmere tistega časa. Seveda nismo pozabili niti na glasbo, začenši z Jakobom Gallusom. V času narodnoprerodnih gibanj so imeli velik vpliv brati Ipavec, v obdobju 80-tih let pa tudi Tomaž Domicelj in drugi. Nikakor nismo mogli mimo zlatih športnikov Leona Štuklja, Miroslava Cerarja, Jureta Franka in Mateje Svet. Vsi navedeni, pa tudi tisti neimenovani, so vsak v svojem času polagali kamenčke k dvigovanju in krepitvi narodne zavesti.
Opise dogodkov so pripravili učitelji Nataša Hribar, Zvonko Simeunić in Maja Ogrinc, v času pouka na daljavo pa so jih samostojno posneli učenci naše šole. Vsebino posameznega dogodka smo pri montaži filma, ki jo je opravil Gašper Gole, podprli z ustreznimi posnetki, fotografijami in glasbo. Učenci posamezne korake predstavljajo na preprost in razumljiv način, ob pripovedovanju o njih pa sta se pokazali tudi njihovi iznajdljivost in ustvarjalnost.
S filmom, ki ga bomo lahko uporabili tudi kot didaktični pripomoček pri vseh predmetih, ne le pri domovinski in državljanski kulturi in etiki, smo na Osnovni šoli Trebnje želeli počastiti 30. obletnico plebiscita o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. V njem smo se hkrati spomnili tudi našega rojaka, pred 100 leti rojenega nadškofa in metropolita msgn. Alojzija Šuštarja, ki je bil velik zagovornik ustanovitve slovenske države.
Ob ogledu filma, ki je na voljo na šolski spletni strani, ter ob razmisleku o dogodkih iz preteklosti in dosežkih našega naroda, ko je bilo resnično pomembno udejanjati izrek stati inu obstati, se lahko vsi s hvaležnostjo zavedamo pomena slovenske raznovrstne samozavesti in ustvarjalnosti. Ustvarjalci filma smo ljubim Slovencem želeli vliti upanje na lepo prihodnost in, kot bi dejal Trubar, zaželeti »Vsem Slovencem gnado, mir, milost /…/.«
-
-
-
-
-
-
-
-
-