Učni pripomoček: Josip Jurčič

JOSIP JURČIČ IN SLOVENSKA OPERNA DELA V 20. STOLETJU

Jurčičeva leposlovna dela s svojo vsebino, živostjo in pristnim izrazom nagovarjajo skladatelje k ustvarjanju opernih del vse od nastanka. Karakterna lika iz slovenskega ljudskega izročila – Lepa Vida in Deseti brat – sta namreč zanimiva in privlačna za odrsko uprizarjanje v sodobnem času, ustvarjalce in občinstvo pa sta nagovarjala že stoletje prej. Prikaz življenja na slovenskem podeželju je v prepletu usod kmečkega prebivalstva z grajskim okoljem dramaturško hvaležna vsebina glasbeno-scenskih uprizoritev.

Vida, Višnjani, Deseti brat. Narodna in univerzitetna knjižnica. dLib

Lepa Vida, izvirno naslovljena kot Vida, je opera v štirih dejanjih Rista Savina (pravo ime Friderik Širca). Premierno je bila uprizorjena v ljubljanski operi, 18. decembra 1909.

Za operno uprizarjanje so priljubljene tudi komične vsebine, zato je svojo operno različico z naslovom Višnjani dobila tudi Jurčičeva Kozlovska sodba. Opera v treh dejanjih Heriberta Svetela je bila premierno uprizorjena v mariborski operi, 6. novembra 1949.

Deseti brat je ljudska opera v treh dejanjih Mirka Poliča, ki je bila premierno uprizorjena v ljubljanski operi, 25. februarja 1951.

LEPA VIDA - ljudska opera v štirih dejanjih

Skladatelj: Risto Savin
Libretista: skladatelj in Richard Batka po Josipu Jurčiču
Posnetek: Simfonični orkester RTV Ljubljana in Komorni zbor RTV Ljubljana, dirigent Jakov Cipci, zborovodja Lojze Lebič, solisti Samo Smerkolj, bariton, Vilma Bukovec, sopran, Rajko Koritnik, tenor, Dragiša Ognjanović, bas, in drugi, nastal je v letu 1963, založila RTV Slovenija, Založba kaset in plošč v letu 2009.
Več o operi, libretu, uglasbitvi, različicah opere in izvedbah je mogoče prebrati v članku Opere Rista Savina Boruta Smrekarja, str. 148–157. Objavljen v zborniku, ki je bil posvečen skladatelju ob stopetdeseti obletnici rojstva: Friderik Širca – Risto Savin (1859–1948): med Slovenijo in svetom. Muzikološki zbornik (2012), let. XLVIII, št. 2.


 Predstavljene pojme in teme učenci in dijaki utrdijo z izbranim slikovnim in notnim gradivom, s samostojnim raziskovanjem digitaliziranega gradiva prek aktivnih povezav, poslušanjem zvočnih primerov v POSLUŠALNICI in ustvarjanjem ter reševanjem nalog med besedilom v zaključnem KVIZU. NUK-ova predstavitev Savinove opere Lepa Vida je dopolnitev in obogatitev vedenja o slovenski operni ustvarjalnosti z začetka 20. stoletja, ki jo učenci spoznavajo v 9. razredu OŠ in ponovijo v prvem letniku gimnazijskih programov.

Izbrane pojme in teme smo nanizali v naslednjem vrstnem redu:

1. Gledališki list
2. Libreto in libretist
3. Partitura, part in klavirski izvleček ter poklica dirigent in korepetitor
4. Rokopis, avtograf in prepis ter poklica kopist in notograf
5. Priredba in stilizacija plesne glasbe
6. Vidin slovanski motiv hrepenenja
7. Sodobna obdelava Vidinega motiva (GarageBand)

1. GLEDALIŠKI LIST

Za poslušalce opere je gledališki list pomemben vodnik. Seznanja jih z aktualno zasedbo solističnih opernih glasov po glavnih osebah, s kratko vsebino opere po dejanjih ter krajem in časom opernega dogajanja. Vsaka operna predstava ima dirigenta, režiserja, scenografa, kostumografa in koreografa za plesne vložke. V Digitalni knjižnici Slovenije (dLib) so gledališki listi Opere SNG Ljubljana dostopni od sezone 1920/21 do 1965/66. Drobne knjižice z veliko vsebine in zanimivimi podatki so mnogokrat prezrte, vendar so zelo dobrodošle v rokah raziskovalcev in ljubiteljev slovenske operne dediščine.

V Digitalni knjižnici Slovenije (dLib) preveri, kateri gledališki listi so še dostopni v digitalni obliki in so prosto dostopni. Uporabiš lahko bližnjico, tako da klikneš na aktivno povezavo dLiba, poiščeš ikono "periodika" in nato "drugo časopisje".

       
Gledališki list SNG Ljubljana (Drama in Opera). Narodna in univerzitetna knjižnica. dLib

"Lepa Vida ni opera svetovnega slovesa, je pa najboljše slovensko operno delo ...", je v najavi premiere zapisal Pavel Kozina (1878-1945) v gledališkem listu v letu 1920/21.

Kozina, Pavel (1920). Lepa vida. Gledališki list SNG Ljubljana, letnik 1, številka 1, str. 10-12

"Še danes ga vidim: visok, vitek, eleganten oficir v paradni uniformi se zahvaljuje navdušenim ovacijam iz častne lože in zdelo se mi je, da se je nasmehnil z dobrohotnim zadovoljstvom zlasti nam, dijakom, ki smo demonstrativno ploskali, bili z nogami ob tla in z navdušenimi živio-klici dajali duška svojim čustvom."

Gradišnik, Fedor (1937). Savinova opera "Matija Gubec" na repertoarju zagrebškega gledališča. Nova doba, letnik XIX, številka 11, str. 4

Savinova fotografija, objavljena v reviji Novi akordi, in Savinova rojstna hiša v Žalcu, upodobljena na exlibrisu. Hrani ju Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. 

Risto Savin je skladateljev psevdonim. Njegovo pravo ime je bilo Friderik Širca.
Dejanje, da je kot aktivni oficir avstrijske vojske napisal slovensko opero in poskrbel tudi za njeno odrsko uprizoritev, je pri takratnem občinstvu vzbudilo vznemirjenje in občudovanje svojevrstnega poguma.

2. LIBRETO in LIBRETIST

Skladatelj je že kot dijak z navdušenjem prebiral Jurčičevo Lepo Vido in je kasneje za operni libreto sam naredil skice. Libreto mu je izdelal dunajski literat Richard Batka v nemškem jeziku, saj je bila nemščina uradni jezik, v katerem se je skladatelj šolal in opravljal vojaški poklic. Kljub temu so opero vedno izvajali le v slovenskem jeziku in so jo večkrat prevajali. Avtor prvega prevoda ni znan, za Poličevo uprizoritev leta 1928 je Milan Pugelj naredil nov prevod, v kasnejših izvedbah so uporabljali prvotni prevod, besedilo dodanega prizora v 1. dejanju za izvedbo leta 1939 pa je prevedel Fran Roš. Prav prevodi nemškega libreta so po mnenju Boruta Smrekarja šibka točka te opere. Opera Lepa Vida bi bila verjetno uspešnejša, če bi libreto napisal Ivan Cankar, za kar si je skladatelj zaman prizadeval. 

Naslovna in začetna stran libreta Lepa Vida, ki sta ga po Jurčičevem romanu zasnovala skladatelj in dunajski literat Richard Batka. Tretja fotografija prikazuje, kako je libreto vključen v notni zapis (klavirski izvleček) na primeru Vidine balade. Libreto hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Savin, Risto (1907). Vida. Narodna in univerzitetna knjižnica. dLib

Iz romana nastane opera, ko med pisatelja in skladatelja vstopi libretist, ki zna zanimivo zgodbo pretvoriti v libreto.
Libreto je torej besedilo opernega dela, ki ga skladatelj uglasbi in se na odru poje solistično ali v opernem zboru ob spremljavi opernega orkestra ter igralsko interpretira.

Na Mrežniku poišči Slovar slovenskega knjižnega jezika in preveri geslo za libreto.

3. PARTITURA, PART IN KLAVIRSKI IZVLEČEK TER POKLICA DIRIGENT IN KOREPETITOR

Savin, Risto (1907). Vida. Narodna in univerzitetna knjižnica. dLib

Iz zapisanih prvih štirih taktov orkestrske predigre izpiši ritem, ki ga izvajajo pihala. V katerih taktih se ritem ponovi?

Solistični part Neže (alt).

Zborovski parti (sopran, alt, tenor in bas).

Prva stran klavirskega izvlečka opere Lepa Vida Rista Savina. Objava klavirskega izvlečka v skladateljevi pisavi (avtograf) na dLibu. Digitalizirano v sklopu Jurčičevega projekta. Hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Savin, Risto (1907). Vida. Narodna in univerzitetna knjižnica. dLib

Prva stran klavirskega izvlečka opere Lepa Vida Rista Savina. Objava klavirskega izvlečka v prepisu na dLibu. Digitalizirano v sklopu Jurčičevega projekta. Hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

Savin, Risto (1907). Vida. Narodna in univerzitetna knjižnica. dLib

Primerjaj vse tri zapise predigre opere in ugotovi, v čem se prva dva razlikujeta od tretjega. Pozorno primerjaj pisave.

4. ROKOPIS, AVTOGRAF IN PREPIS TER POKLICA KOPIST IN NOTOGRAF

Po skrbnem pregledu zgornjih rokopisov ste ugotovili, da se pisave med seboj razlikujejo. Prva dva rokopisa sta zapisana z isto, tretji z drugo roko. V primeru, ko je pisec hkrati tudi avtor napisanega, tak rokopis imenujeno avtograf. Če pogledamo v Slovar slovenskega knjižnega jezika, najdemo pojasnilo, da je avtograf "svojeročni rokopis". V primerih, ko rokopis ali tisk prepiše kopist, ta rokopis poimenujeno prepis, ko pa avtorjeve pisave ne poznamo ali prepoznamo, delo označimo kot rokopis. Rokopis je v strokovnem jeziku nadpomenka za avtograf in prepis. Pred iznajdbo fotokopirnih stojev je bil kopist poklic, kopisti pa pomembni posredniki pri širjenju muzikalij. Danes delo prepisovalca not opravlja notograf, ki lahko izbira med različnimi računalniškimi programi (Sibelius, Finale).

5. PRIREDBA IN STILIZACIJA PLESNE GLASBE

Valse des fleurs (Cvetlični valček) iz opere Lepa Vida je sestavljen iz niza štirih valčkov s codo (zaključkom). V koncertni priredbi za klavir je izšel po skladateljevi smrti, v samozaložbi skladateljeve žene Olge Širca (1953).

Prisluhnimo začetku uvodnega valčka, naslovljenega Grandioso, s klikom na aktivno povezavo pa poglejmo naslovnico in začetek skladbe oz. stiliziran valček, ki je bil namenjen poslušanju in ne več za izvedbo odrskega ali družabnega plesa.

Začetek Cvetličnega valčka v treh ponazoritveh: avtografu, prepisu 1937 in tisku 1953. Hrani ga Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.

6. VIDIN SLOVANSKI MOTIV HREPENENJA

Opera Lepa Vida je razdeljena na štiri dejanja, posamezna dejanja pa na prizore. Ker so prizori med seboj povezani in se mestoma prepletajo, govorimo o prekomponirani operi. Prepletanje opernega dogajanja skladatelj doseže tudi s prepoznavnim Vidinim motivom. Ta se v operi pojavlja v situacijah, ki se vežejo na glavno junakinjo in na njeno hrepenenje po ljubimcu, s katerim je pobegnila, in sinu, ki ga je zapustila. Zgrajen je iz petih padajočih tonov (e-dis-c-h-a). Ta sekundni melodični postop je značilen za južnoslovansko in tudi širše balkansko območje, poznamo ga iz preigravanja molovih harmoničnih lestvic. Z Vidinim motivom in uvodnim plesom kolo je skladatelj operi pridal slovanski značaj, kar je bilo v prvem desetletju 20. stoletja, ko je opera nastala, značilno za prebujena nacionalna čustva Slovencev, ki so si prizadevali za večjo samostojnost in oblikovanje lastne entitete, saj so bili razdeljeni v različnih pokrajinah avstro-ogrske monarhije. Prav tako so si želeli poglobiti vezi s preostalimi Slovani.

  Na šolski klaviaturi ali na svojem inštrumentu poišči tone Vidinega motiva in si jih zaigraj. Motiv poskusi tudi zapeti. Poskušaj večkrat. Zapoj sošolcu ali sošolki in naj motiv ponovi. Kateri ton najtežje zadeneš in ali morda veš, zakaj je tako? Posnetek Vidinega motiva najdeš v POSLUŠALNICI, slušne naloge pa v KVIZU Opera Lepa Vida.

Učenec 8. a razreda OŠ Vide Pregarc iz Ljubljane je tone Vidinega motiva obdelal s programom GarageBand. Morda tudi ti ustvarjaš svojo glasbo s tem programom. Kako zveni tvoja priredba Vidinega motiva? Jo deliš z nami?

Klaviatura programa GarageBand, na kateri so bili zaigrani toni Vidinega motiva