Poklicna matura (Rupert)
Section outline
-
-
-
-
-
-
Students mustMark as done
-
-
- Poklicna matura je državni izpit, s katerim kandidati in kandidatke dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega oziroma strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja.
- Poklicna matura je oblika zaključnega izpita – z opravljeno poklicno maturo kandidatka oziroma kandidat pridobi strokovno izobrazbo oziroma naši šoli naziv ekonomski tehnik/ekonomska tehnica.
- Opravljena poklicna matura omogoča tudi nadaljevanje študija v višjih in visokih strokovnih študijskih programih (z opravljenim t. i. 5. predmetom, tj. predmet splošne mature, pa tudi v določenih univerzitetnih študijskih programih).
-
Poklicna matura je sestavljena iz 4 predmetov.
Za program EKONOMSKI TEHNIK obsega predmete:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz SLOVENŠČINE,
2. predmet: pisni in ustni izpit iz GOSPODARSTVA,
3. predmet: pisni in ustni izpit iz ANGLEŠČINE ali NEMŠČINE ali MATEMATIKE,
4. predmet: IZDELEK ali STORITEV in zagovor.
-
Kandidat se prijavi k poklicni maturi na šoli, kjer se je izobraževal oziroma kjer je zaključil zadnji letnik izobraževanja.
Kandidat odda predprijavo k poklicni maturi do 15. novembra v tekočem šolskem letu, prijavo za spomladanski izpitni rok najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature, prijavo za jesenski izpitni rok najkasneje naslednji dan po objavi rezultatov poklicne mature spomladanskega izpitnega roka, prijavo za zimski rok pa najkasneje 60 dni pred začetkom opravljanja poklicne mature v zimskem izpitnem roku.
Kandidat, ki prijave ne odda, poklicne mature v tistem roku ne more opravljati.
-
Najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka kandidat predloži ustrezno spričevalo na šoli, kjer bo opravljal poklicno maturo. Kandidatu, ki je opravil zaključni letnik (4. ali 5. letnik) na šoli, na kateri bo opravljal poklicno maturo, ni potrebno predložiti spričevala. Če kandidat v predpisanem roku ne predloži spričevala, nima pravice pristopiti k poklicni maturi.
-
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi ali posameznemu predmetu poklicne mature v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno, in sicer najkasneje 10 dni pred začetkom izpitnega roka.
Upravičeni razlogi za naknadno prijavo so lahko:
- nenadna bolezen ali zdravljenje,
- izredne okoliščine (naravna nesreča, smrt v družini, prometna nesreča in drugo),
- izobraževanje v tujini,
- dokazljiva izguba prijave na pošti.
O upravičenosti razlogov odloči šolska maturitetna komisija s sklepom na podlagi ustreznih dokazil v petih dneh po prejemu vloge.
Kandidat predloži ustrezno spričevalo na šoli, kjer bo opravljal poklicno maturo, najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka. Če kandidat ne izpolnjuje pogojev za pristop k maturi, ga šolska maturitetna komisija o tem pisno obvesti najkasneje dan pred začetkom izpitnega roka.
-
Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje dva dni pred začetkom izpitnega roka na šoli, kjer se je prijavil.
-
Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil izpita poklicne mature (nenadno poslabšanje bolezni, akutna bolezen, prometna nesreča in drugi upravičeni razlogi), mora šolski maturitetni komisiji sporočiti razloge za neudeležbo najkasneje v 24 urah po začetku izpita, dokazila o upravičenosti razlogov pa predložiti v treh delovnih dneh. Če kandidat ne predloži dokazil o upravičenih razlogih za neudeležbo na izpitu v roku treh delovnih dni, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in je pri tem predmetu neocenjen. Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnega izpita, mu lahko šolska maturitetna komisija omogoči opravljanje še v istem izpitnem roku, če to omogoča koledar poklicne mature.
-
Predmaturitetni preizkus je obvezen za vse dijake zaključnega letnika.
Predmaturitetni preizkus bo potekal v šolskem letu 2025/26 iz 2. predmeta PM (GOSPODARSTVO) v soboto, 28. marec 2026, ob 9.00 po izpitnem redu, ki velja za izvedbo poklicne mature. Učitelj seznani dijake z doseženim številom točk predmaturitetnega preizkusa. Dosežene točke se ne upoštevajo pri ocenjevanju v tekočem letniku.
-
Poklicna matura se vsako leto opravlja v treh izpitnih rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem roku. Dneve, na katere so v vsakem izpitnem roku razporejeni pisni in ustni izpiti za posamezni predmet, določi »koledar poklicne mature«. Izpiti so tudi ob sobotah. Ta koledar je objavljen na spletni strani Državnega izpitnega centra (www.ric.si). V njem je naveden tudi datum, do katerega se je treba prijaviti k poklicni maturi za posamezni izpitni rok.
-
-
-
-
-
Pri ocenjevanju pisnih izpitov naj bi bili čimbolj zagotovljeni pravičnost in nepristranskost, zato vsak kandidat dobi šifro, medtem ko sta njegov priimek in ime ocenjevalcem nepoznana. Tako je zagotovljena anonimnost kandidatov. Pri slovenščini, angleščini in nemščini drugo izpitno polo ocenjujeta dva ocenjevalca. Če se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje. Če kandidat zamudi začetek pisnega izpita za manj kot 30 minut, lahko pristopi k opravljanju izpita. Čas opravljanja pisnega izpita se mu ne podaljša. Razporeditev kandidatov in nadzornih učiteljev po skupinah in izpitnih prostorih objavi šolska maturitetna komisija na dan izpita najkasneje 60 minut pred začetkom pisnih izpitov. Kandidati se zberejo 20 minut pred začetkom pisnega izpita. Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred začetkom izpita položi na rob mize. Če kandidat dokumenta nima, se identifikacija opravi naknadno, in sicer najkasneje v 24 urah po začetku izpita. Kandidati imajo pri izpitu le dovoljene pripomočke. Kandidati v izpitnem prostoru ne smejo imeti pripomočkov, kot so mobilni telefon ali druge prenosne elektronske komunikacijske naprave. Pisni izpit se začne ob 9.00 uri. Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja, naloge morajo reševati samostojno, ne smejo se pogovarjati in motiti poteka izpita. Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega učitelja zapusti izpitni prostor le po en kandidat. Odsotnost dovoli dežurni učitelj. Odsotnost, daljšo od 5 minut, lahko dovoli le v izjemnih primerih. Prvih 30 minut po začetku pisnega izpita in praviloma 15 minut pred iztekom časa, določenega za reševanje izpitne pole, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora.
Premor
Če sta pri pisnem izpitu dve poli, nadzorni učitelj na začetku pisnega izpita razdeli samo prvo izpitno polo in jo na koncu pisanja pobere, nato razdeli drugo izpitno polo. Za menjavo izpitnih pol je določen premor. Premor traja največ 10 minut.
V tem času kandidati ne smejo zapuščati izpitnega prostora.
-
-
-
Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Ustni izpit točkuje šolska komisija na predlog izpraševalca. Za ustni izpit so pripravljeni listi z vprašanji. Kandidat izbere en listek, ki ga lahko vrne in izbere drugega. Nato se 15 minut samostojno pripravlja na odgovore. Kandidat odgovarja na vprašanja največ 20 minut.
-
Če ocenjevalci ugotovijo domnevne primere prepisovanja, opozorijo maturitetne organe, da ustrezno ukrepajo. Kandidatu, ki krši maturitetna pravila, maturitetni organi v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi lahko izrečejo ukrepe: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole in razveljavitev opravljenega dela, prekinitev izpita ali dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov.
Kršitve kandidatov so:
- vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo,
- posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
- oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje,
- prepisovanje ali dopustitev prepisovanja,
- motenje poteka izpita,
- ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje,
- predložitev dela drugega kandidata, zamenjava identitete kandidata.
-
Ocenjevanje je delno zunanje, kar pomeni, da:
- se poklicna matura izvaja po enotnem izpitnem redu za vse kandidate,
- se pisni del izpita pri slovenščini, angleščini, nemščini in matematiki opravlja na enakih izpitnih polah, zato pišejo isti predmet vsi kandidati na isti dan in ob isti uri,
- merila za točkovanje posameznih nalog pri slovenščini, angleščini, nemščini in matematiki so enotna za vse šole,
- se točke pretvarjajo v ocene po merilih, ki so pri slovenščini, angleščini, nemščini in matematiki enotna za vse šole,
- drugo izpitno polo iz slovenščine, angleščine in nemščine ocenjujeta dva neodvisna ocenjevalca.
-
Za drugi in četrti predmet merila za pretvorbo točk v oceno določi šolska maturitetna komisija za spomladanski rok ter so enaka še za naslednji zaporedni jesenski in zimski rok. Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1). Ne glede na to je pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3)
-
Vsak predmet pri poklicni maturi ima kot maksimalno število točk določenih 100 točk. Ocenjevalec mora pri vseh delih izpita (pisni, ustni izpit, zagovor) upoštevati navodila za ocenjevanje s točkami. Vsak del izpita se torej točkuje. Za izpit se upoštevajo vse točke, pridobljene pri vseh njegovih delih. Navodila za točkovanje pisnega izpita iz prvega in tretjega predmeta za posamezni izpitni rok določi državna predmetna komisija za poklicno maturo.
-
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5). Pri slovenščini se uporablja povišana ocenjevalna lestvica, ki temelji na točkovni oceni. Ocenjuje se s točkami od 1 do 8; ocene pa se določijo tako, da ustrezajo: nezadostno (1) eni točki, zadostno (2) dvema točkama, dobro (3) trem ali štirim točkam (štiri točke pomenijo, da je kandidat dosegel zgornji del intervala za oceno dobro (3), zato se tej oceni doda 1 točka, prav dobro (4) petim točkam (4 + 1) ali šestim točkam (4 + 2), in odlično (5) sedmim točkam (5 + 2) ali osmim točkam (5 + 3).
-
Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno. Splošni uspeh se določi v točkah in je vsota doseženih ocen pri posameznih predmetih. V skladu z ocenjevalno lestvico kandidat lahko pri slovenščini doseže pozitivne ocene 2–8, pri drugem, pri tretjem in pri četrtem predmetu pa 2–5. Tako lahko pri splošnem uspehu dobi največ 23 točk (1 X 8 + 3 X 5) in najmanj 8 točk (1 X 2 + 3 x 2).
Kandidatu, ki doseže 22 oziroma 23 točk, se slovesno podeli spričevalo s pohvalo (zlati maturant).
-
Popravljata se lahko največ dve negativni oceni. To pomeni, da ima pravico do popravnega izpita le kandidat, ki je dosegel pozitivni uspeh vsaj pri dveh predmetih poklicne mature. Oceno negativno ocenjenih predmetov lahko kandidat popravlja v dveh letih po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Če je ne popravi, mora ponovno opravljati poklicno maturo v celoti.
Ponovno celotno opravljanje poklicne mature ni omejeno, lahko se opravlja tudi večkrat. Rezultati preteklega opravljanja poklicne mature se ne upoštevajo.
Kandidatu se trajno prizna le končna ocena dosežena pri četrtem predmetu (IZDELEK ali storitev z zagovorom). Lahko pa ponovno opravlja četrti predmet. Tedaj se upošteva ocena, dosežena na tem izpitu.
Kdor je uspešno opravil poklicno maturo v celoti, lahko enkrat poskusi izboljšati pozitivne ocene pri posameznih predmetih (lahko enem, dveh ali treh). Predpisi omogočajo izboljševanje ocen samo enkrat, in sicer v dveh letih po tem, ko je kandidat uspešno opravil poklicno maturo.
-
Kandidat lahko vloži ugovor zaradi kršitve predpisanega postopkapri opravljanju izpita oz. ugovor na oceno pri pisnem izpitu, če je prišlo do pisne oz. računske napake pri ocenjevanju pisne naloge.
Obrazložen ugovor mora v pisni obliki predložiti šolski maturitetni komisiji v treh dneh po seznanitvi z oceno oz. naslednji dan po vpogledu v pisno dokumentacijo. ŠMK mora v 15 dneh po prejemu vloge s sklepom ugotoviti utemeljenost ugovora. Če je ugovor upravičen, se ocena popravi. Odločitev ŠMK je dokončna.
