Evropska moderna

2.1. Saloma - odlomek

Odlomek

HEROD

Kje je Saloma? Kje je princesa? Zakaj se ni vrnila k slavju, kakor sem ji ukazal? A, tu je!

HERODIADA

Ne smeš je gledati! Venomer jo gledaš!

HEROD

Kako čudna je luna nocoj. Kajne, da je luna zelo čudna? Zdi se kot poblaznela ženska, ki se povsod ozira za priležniki. In tudi naga je, čisto naga. Oblaki jo skušajo zakriti z ogrinjalom, a ona se jim ne pusti. Opoteka se skoz oblake kakor pijana ženska. Prav gotovo se ozira za priležniki.  Kajne, da se opoteka kakor ženska, ki je pijana? Prav gotovo je zblaznela, kajne?

HERODIADA

Ne. Luna je kakor luna, to je vse. Vrniva se noter... Tu nimava kaj početi.

HEROD

Ostati hočem. Manasej, pogrni nam preproge! prižgi nam plamenice! Naj prineso slonokoščene mize in mize iz jaspisa. Zrak je tu mil.  Še bi rad pil vina s svojimi gosti. Odposlance Cezarjeve bi rad  počastil, kar se najbolj dá.

HERODIADA

Zaradi njih gotovo ne ostajaš tu.

HEROD

Pač, zrak je zelo mil. Pridi, Herodiada, najini gostje naju pričakujejo. Aj, zdrsnilo mi je. Spodrsnilo mi je na krvi. To je slabo znamenje. Zelo slabo znamenje. Zakaj je tu kri? ... In tole truplo? Kaj pomeni tole truplo tu?  Mar mislite, da sem kot kralj Egipta, ki ne priredi nikoli slavja, ne da bi pokazal svojim gostom kakšno truplo? In sploh, čigavo je? Ne bom ga gledal.

PRVI VOJAK

Naš stotnik je, gospod. Mladi Sirijec, ki ste ga pred tremi dnevi povišali v stotnika.

HEROD

Nobenega ukaza nisem dal, da ga ubijete.

DRUGI VOJAK

Ubil se je sam, gospod.

HEROD

Zakaj? Saj sem ga povišal v stotnika!

DRUGI VOJAK

Nič ne vemò, zakaj, gospod. Ampak zabodel se je sam.

HEROD

Čudno, res. Mislil sem, da se le rimski modrijani sami ubijajo. Kajne,Tigelin, da se modrijani v Rimu ubijajo sami?

TIGELIN

So taki, ki se sámi ubijajo, gospod. Stoiški modrijani so. Zelo neizobraženi ljudje. In zelo smešni. Vsaj meni se zde zelo smešni.

HEROD

Meni tudi. Smešno, res, če se sam ubiješ.

TIGELIN

Ves Rim se jim posmehuje. Cezar je zložil satirično pesem nanje. Povsod si jo ponavljajo.

HEROD

A, satirično pesem je zložil nanje' Cezar je čudovit. Vse zna... Čudno, da se je ubil, ta mladi Sirijec. Žal mi je zanj. Zelo žal. Zakaj lep je bil. Zelo lep. Njegove oči so bile polne otožnosti. Spominjam se, s kakšno otožnostjo v očeh je gledal na Salomo. Res, zdelo se mi je, da jo celo prêveč gleda.

HERODIADA

Prevèč jo gleda tudi še kdo drug.

HEROD

Njegov oče je bil kralj. Pregnal sem ga iz njegovega kraljestva. Njegova mati pa, ki je bila kraljica, je prešla med tvoje sužnje, Herodiada. Zato je bil tako rekoč moj gost. Zato sem ga povišal v stotnika. Res obžalujem, da je mrtev... Hej! zakaj puščate njegovo truplo tu? Odnesite ga! Ne bom ga gledal ... Proč z njim!

(Truplo odnesejo.)

Mraz je tu. Ko da je zavel nekakšen piš. Kajne, da je zavelo od nekod?

HERODIADA

Kje neki. Nobenega piša ni.

HEROD

O, pač, od nekod je zavel piš. In v zraku, ko da slišim prhutanje kril, nekakšno prhutanje velikanskih kril. Ga ti ne slišiš?

HERODIADA

Ne, sploh ne.

HEROD

Tudi jaz ga ne slišim več. A slišal sem ga. Nekakšen piš je zavèl. A ni ga več. Pač, spet ga slišim. Ga ti ne? Res, prav razločno, ko da prhutajo krila.

HERODIADA

Povem ti, da ni nič. Bolan si. Vrniva se noter.

HEROD

Nisem bolan. Tvoja hči je bolna. Tvoja hči se mi zdi zelo bolna. Nikoli je še nisem videl tako blede.

HERODIADA

Rekla sem ti že, da je nikar ne glej.

HEROD

Natočite vina v čaše!

(Prinesejo vino.)

Saloma, pridi in popij malo vina z mano! Tu imam izvrstno vino. Sam Cezar ga je poslal zame. Pomôči v čašo svoje male rdeče ustnice, a jaz jo bom izpil do dna.

SALOMA

Nič nisem žejna, tetrarh.

HEROD

Jo slišiš, svojo hčer, kako mi odgovarja?

HERODIADA

Prav ima. Zakaj pa zmeraj gledaš vanjo?

HEROD

Prinesite zrelih sadežev!

(Prinesejo sadje.)

Saloma, pridi in podêli sadež z  mano! Tako rad gledam odtis tvojih drobnih zobkov v sadju. Samo košček tega sadeža odgrizni, jaz bom pa pojedel, kar bo ostalo.

SALOMA

Nič nisem lačna, tetrarh.

HEROD

(Herodiadi)

Kar poglej, kako si jo vzgojila, svojo hčer!

HERODIADA

Moja hči in jaz sva kraljevskega rodu. A ti? Tvoj ded je bil pastir kamel, povrhu pa še tat.

HEROD

Lažeš!

HERODIADA

Dobro veš, da ne.

HEROD

Saloma, pridi in prisedi k meni! Posadil te bom sèm, na prestol tvoje matere.

SALOMA

Nič nisem utrujena, tetrarh.

HERODIADA

Vidiš, kako te ima v čislih.

HEROD

Prinesite mi ... Kaj sem že hotel? Ne vem več. Aha, že vem ...

JOHANNANOV GLAS

Glejte, čas je napočil! Kar sem napovedal, se je zgodilo, govori glas Gospoda, mojega Boga. Prišel je dan, ki sem ga napovedal.

HERODIADA

Ukaži, naj umolkne! da ne slišim več njegovega glasu! Ta človek me samo psuje.

HEROD

Ničesar ni rekel zoper tebe. Razen tega je velik prerok.

HERODIADA

Ne verjamem v preroke. Kdo sploh lahko pove vnaprej, kaj se bo kdaj zgodilo? Nihče ničesar ne ve. Vrh tega me samo psuje. Ampak mislim, da te je strah pred njim. Prav dobro vem, da te je strah pred njim.

HEROD

Ni me strah pred njim. Pred nikomer me ni strah.