Evropska moderna
6. P. Verlaine - Jesenska pesem
Rodil se je v Metzu leta 1844. Kmalu se je preselil v Pariz. Leta 1862 se je vpisal na študij prava in se čez dve leti zaposlil kot uradnik na magistratu. Začel je živeti bohemsko življenje in se vdajal alkoholizmu. Poročil se je leta 1870 z Mathildo Maute. Zaradi streljanja je bil obsojen na dve leti zapora. Leta 1875 je bil izgnan iz Belgije in je izmenično živel v Angliji in Franciji. Čez 10 let se je ločil od žene in se preselil k materi. Leta 1896 je umrl v Parizu
Dela:
- Saturnijske pesmi (1866)
- Romance brez besed (1874)
- Modrost (1880/81)
- Nekoč in nedavno (1885)
JESENSKA PESEM
Ihteči vzdihi
jesensko tihih
violin
srce mi stró
z otožnostjo
sivin.
Ves svet se duši
od blede luči,
in ko zvoni,
navda me spomin
na dneve davnin,
da zaihtim.
In grem od tod
z vetrom na pot,
ki me, nečist,
podi povsod,
sem in tja, kot
mrtev list.
Prevedel Boris A. Novak
Motivi so (neustavljivo) minevanje časa, spominjanje, vdanost v usodo ... Priljubljeni temi Verlaina sta izobčenost iz družbe in fatalnost. V prvih dveh kiticah se pesnik še skuša oklepati spominov oz. se zatekati v (varno) preteklost, v zadnji pa se le sooči s svojo usodo, prepusti se vetru, ne vedoč, kam ga bo odpeljal. Verlaine hoče povedati, da nas upravlja neka višja sila, ki ji nismo kos, lahko se ji le prepustimo. Ne moremo se neprestano ozirati nazaj v preteklost, ki smo jo že doživeli in smo ji zaradi tega gospodarji.
Lirski subjekt je Verlaine kot nerazumljeni pesnik, ki ni dovolj močan, da bi se sam zoperstavil svetu, in tako dovoli, da ga veter (usoda) odnese, kamor hoče. Jesen predstavlja dušo pesnika, ki je zapustil poletje svojega življenja. (Ko je še mislil, da lahko upravlja s svojim življenjem, in zdaj je pred njim zima, negotovost, mogoče celo nevarnost.) Zima lahko pomeni tudi konec življenja - smrt.
Pesem je lahko razložena tudi na drug način - kako se pesnikova duša, na začetku še svobodna, in jesen bolj in bolj prepletata in kako se v zadnji kitici združita itd.
Verzi so kratki, Verlaine hoče naslikati trenutno impresijo, edinstven trenutek v svojem življenju. Pesem je nek trenutek resigniranega pesnika, ki ne skuša napisati epske pesnitve, temveč le na hitro naslika dogajanje v svoji duši.