Posameznik, družina, družba- uvod

2. Guy de Maupassant - Debeluška

Domače branje

 

Maupassant je bil realist in naturalist.

Njegov učitelj je bil Gustav Flaubert (fr. realist). Bil je prijatelj Emila Zolaja (naturalist). Sodeloval pa je tudi z Buchetom.

Bil je francoski novelist in romanopisec. Starši so bili ločeni; oče razudanec, zato  je mama živčno zbolela. Študij mu je prekinila vojna; bil je vojak v francosko- pruski vojni – iz vojaštva ga  je rešil oče z zvezami. Spadal je v višji stan, bil je ženskar – oboževal je prostitutke. Nalezel se je sifilisa in podedoval živčno bolezen. Kazal je negativen odnos do žensk.

Debeluška je izšla v zbirki Medanski večeri, leta 1880, smer: realizem-naturalizem 

Prvi jo je prevedel Edvard Kocbek (problematika ob izdaji zbirke Strah in pogum)

Čas dogajanja  je leto 1770/71 (čas francosko- pruske vojne). Vojno je sprožil Otto von Bismarck, ki je hotel s Prusijo združiti vse nemške dežele (tudi Avstrijo). V Franciji je vladal Napoleon III., ki ni pričakoval, da se bodo Prusom pridružile tudi južnonemške dežele. S tremi enotami vkorakajo v Francijo in Napoleon III. je poražen – cesarstvo pade, Napoleona ujamejo. Francija je razglašena za republiko; vojno zoper Pruse je  nadaljeval republikanec Gambetto, a je bila francoska vojska popolnoma razbita. V Frankfurtu ob Maini, 10. maja 1771 so Francozi podpisali  kapitulacijo. Od takrat sta Lorena in Alzacija pod prusko oblastjo. Francija je bila dolžna odplačati vojno odškodnino in dokler je niso plačali, so Prusi zasedali severno Francijo. Okupacija je  trajala 3 leta.

Novela se začne s prikazom klavrnosti francoske vojske (umazani, razcapani, neobriti, nedisciplinirani vojaki). Pruska vojska je opisana vzvišeno in zmagovalno (disciplina in red med vojaki). Avtor nas postavi v središče dogajanja, brez predhodnih opisov – to imenujemo IN MEDIAS RES.

Rouen zapusti deset oseb, ki nameravajo potovati najprej s kočijo do Dieppa, nato pa z ladjo naprej do pristanišča Le Havra. Tja potujejo predvsem zato, ker je ta del še pod francosko oblastjo (denar, trgovanje- možnost pobega v Anglijo).

V kočiji sedijo po spodnjem zaporedju:

 

Do  vseh  ljudi  ima pisatelj odklonilno stališče, razen do Debeluške (topel, spoštljiv opis – opiše jo kot osebo)   Ironično stališče pisatelja do njih (vera, načela,..)

Pripadajo višjim slojem (plemstvo, višje meščanstvo), meščanom, cerkvi in malomeščanom.

Dialog ni prisoten, pogovor steče le na silo, iz vljudnosti, hrana jih spremeni-  navidezna vljudnost (hinavščina).

Pruski častnik si dovoli zadrževati kočijo, čeprav so imeli potniki dovoljenje z generalovim podpisom?

Gre za anarhičnost v pruski vojski, vojno stanje mu dopušča to možnost. (Vojaki opravljajo ženske posle...)

Tipi ljubezni, ki  nam  jih  Maupassant prikaže:

- domovinska ljubezen( Debeluška- proti Prusom, ga.Follenvie- gostilničarka se zavzema za mir, zaradi otrok in premoženja),

- erotična ljubezen (Debeluška- samo telesna), opolzkosti v kočiji,

- materinska ljubezen (ga. Follenvie, Debeluška zanemarja otroka, ki jo moti pri njeni obrti).

Vrednote npr. domoljubje, čast, pogum, ugled, prijateljstvo, poštenje, plemenitost ...

- pogum- Debeluška se vda proti lastni volji,

- ugled- Debeluška na začetku pridobi, a le navzven,

- poštenje – najbolj Debeluška,

- plemenitost- Debeluška, ko razdeli hrano.

Te vrednote pozna   le Debeluška, pa čeprav je prostitutka. ( Pri ostalih je to problematizirano in ironizirano.) 

Debeluško prepriča  redovnica, ki se ji mudi reševati ranjence, ona jih pa le zadržuje. Pomaga tudi grof s svojim pogovorom z njo.

Zgradba novele je simetrična.

Paralelni primeri so :

- na začetku jedo, prav tako na koncu,

- v kočiji se pogovarjajo moški zase, ženske zase,

- redovnici molita,

- Debeluškino razmišljanje (začetek hrana- ljudje se potuhnejo, konec ljudje jo razočarajo),

- potovanje do Totesa, od Totesa do Diepa (redki dialogi),

- grof na koncu prvi potegne ženo stran.

Pisatelj je dostikrat piker, ironičen.

Ironičen  je na začetku, ko opiše trgovce; ironizira skopost; norce se brije iz ljudi, ki so imeli Tantalove muke; najbolj ironična oseba je pruski častnik in vojaki, ki opravljajo ženska dela v mestu; Cornudet   ironizira druge osebe.

 

Osnovna motiva  sta  hinavščina in pokvarjenost.

Motivi:

• vojne
• vožnje – prebega
• domoljubja
• sovraštva do Prusov
• pohlepnosti
• erotične ljubezni

Tema je nemoralnost meščanske, plemiške družbe.

Snov je francosko-pruska vojna.