Nadpovedna skladnja

3. Načini razvijanja teme

Obveščanje je jedrnato in obvešča o dogodku, ki se je pravkar zgodil, se dogaja ali se bo zgodil. Pri tem povemo: kdo, kje, kdaj, kaj… povedi so nezapletene, enostavčne.

Dijaki naštejejo vrste obveščevalnih besedil: obvestila, seznami, imeniki, vozni red, sporedi, jedilni list, tečajna lista, mali oglas,osmrtnica, športni izid, vabilo…

Opisovanje je statično ali dinamično. Opisovalna besedila imajo rahlo sobesedilno spetost, ker zaporedje povedi lahko zamenjujemo. To ne velja za dinamični opis. Pri statičnem opisu imamo nezapletene povedi v vezalnem razmerju, pri dinamičnem prevladuje časovno razmerje.  Dinamični opis uporabimo za opisovanje dogajanja. Opisujemo lastnosti, sestavne dele, delovanje, položaj, delovni postopek, dogajanje v naravi…

Pripovedovanje predstavlja enkratne dogodke, ki so se zgodili ali smo jih sami doživeli. Prevladuje časovno razmerje. Med odvisniki so najpogostejši časovni in krajevni. Sobesedilna spetost je večje. Povedi ne moremo poljubno razvrščati. Pripovedovanje je lahko objektivno ali subjektivno. Dogodke ponavadi predstavljamo v takem zaporedju, kot so se zgodili.  Včasih začnemo kar sredi stvari »in medias res«.

Razlaganje predstavlja vzroke za nastanek dogajanja in posledice. V definiciji opredeljuje pojme. Prevladuje vzročno-posledično razmerje, ki ga izrazimo z vzročnimi odvisniki in posledičnimi priredji- ker, zato, s predlogom zaradi, z izrazi biti posledica, vplivati na, povzročiti…V razlagalnih besedilih je veliko prilastkovih odvisnikov. Povedi so zapletene. Povedi med seboj ne moremo poljubno zamenjevati.

Dijaki opazujejo, kako je sestavljena definicija.  Ugotovijo, da so sestavine lahko razvrščene na dva načina.  

Utemeljevanje predstavlja našo sodbo ali stališče, ki jo poskušamo utemeljiti z dokazom ali s pojasnjevanjem. Prevladuje pojasnjevalno- sklepalno razmerje.  Pojasnjevalno razmerje izrazimo s pojasnjevalnim priredjem- saj, namreč, kajti, to sklepamo po tem,to dokazuje…

Sklepalno razmerje izrazimo s sklepalnim veznikom torej. Deli besedila so med seboj zelo povezani.