Pravopis - ločila

1.1. Vejica

Vejica je nekončno ločilo. Z njo razčlenjujemo povedi na smiselne dele. V govoru je izražena kot premor in z blagim dvigom glasu.

Skladenjska raba vejice

1.  med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi 
   
   Za mednarodno izmenjavo se zanimajo Peter Štrbenk iz 4. a, Ana iz našega razreda, Diego, Španec po očetu, in jaz.
   
   
2.  med nadrednim in odvisnim stavkom
   
    Za dopust greva na morje, da se okrepiš po tej bolezni.
   
   
3. med polstavkom in preostalim besedilom povedi- jedro polstavka je lahko deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik (Želeč jim lahko noč, so se poslovili.). Če je pridevniški polstavek levo od odnosnice, ga ne ločimo z vejico (Iz moje ponižanja polne mladosti se tiho svetijo tvoje oči.) 
   
   
4. med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in preostalim besedilom   povedi - izpostavek (Sin, ta ti bo šele zagodel!)
   
   
5. med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja- dostavek         
   Prinesi nam tudi kruha, črnega.
   
   - med pastavki in drugim besedilom – Brez dvoma, tale kravata bo prava.
   - za zvalniki in ogovori (Pojdi, moj sinko, na pot!)
   - za samostojno rabljenimi medmeti (O, Janez, kam pa ti?; Bum bum bum, je zagrmelo po vratih)
   
   
6. pristavčni deli  so ločeni z vejico na obeh straneh - Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi kasnejši pesniški rodovi.
   
   
7. med glavnim in vmesnim odvisnim stavkom
   
   Pevec, zaradi katerega so vsi ponoreli, je napovedal turnejo po Evropi. 

 Vejice ne pišemo:

• kadar levi pridevnik določa celo preostalo besedno zvezo (dolgi kodrasti lasje),
• zveze kot v nedeljo, 9. maja (bo)se redkeje pišejo brez vejic, tip kot v nedeljo ob 9. uri se navadno piše brez vejic,
• če enakovredne naštevane enote, ki niso povedi, navajamo v stolpcih, vsako v svoji vrstici   -   alinejno naštevanje.
  

Neskladenjska raba vejice

• če imena pišemo za priimkom (Cankar, Ivan),
• v decimalnih številih (3,5),
• v ločevanju milijonic od tisočic, če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko (12,089.000.00 SIT).

 Vejice ne pišemo pred:

• ponovljeno besedo, če v govoru ni ločena s premorom,
• vezalnimi vezniki in, ter, pa,
• ločnim veznikom ali, bodisi,
• drugim delom dvodelnih veznikov ne – ne, niti – niti,
• primerjanim veznikom kakor, kot, ko, če veznik ne uvaja odvisnika. (Če torej v nadaljevanju ni osebne glagolske oblike.).

 Vejice ne pišemo med:

• prirednimi  deli stalnih besednih zvez z izpuščenim veznikom,
• dvema podrednima veznikoma,
• prirednim in podrednim veznikom na začetku vmesnega odvisnika,
• deli večbesednih veznikov.