Pravopis - ločila
1. Pravopis
1.1. Vejica
Vejica je nekončno ločilo. Z njo razčlenjujemo povedi na smiselne dele. V govoru je izražena kot premor in z blagim dvigom glasu.
Skladenjska raba vejice
- med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi
Za mednarodno izmenjavo se zanimajo Peter Štrbenk iz 4. a, Ana iz našega razreda, Diego, Španec po očetu, in jaz. - med nadrednim in odvisnim stavkom
Za dopust greva na morje, da se okrepiš po tej bolezni. - med polstavkom in preostalim besedilom povedi- jedro polstavka je lahko deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik (Želeč jim lahko noč, so se poslovili.). Če je pridevniški polstavek levo od odnosnice, ga ne ločimo z vejico (Iz moje ponižanja polne mladosti se tiho svetijo tvoje oči.)
- med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in preostalim besedilom povedi - izpostavek (Sin, ta ti bo šele zagodel!)
- med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja- dostavek
Prinesi nam tudi kruha, črnega.
- med pastavki in drugim besedilom – Brez dvoma, tale kravata bo prava.
- za zvalniki in ogovori (Pojdi, moj sinko, na pot!)
- za samostojno rabljenimi medmeti (O, Janez, kam pa ti?; Bum bum bum, je zagrmelo po vratih) - pristavčni deli so ločeni z vejico na obeh straneh - Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi kasnejši pesniški rodovi.
- med glavnim in vmesnim odvisnim stavkom
Pevec, zaradi katerega so vsi ponoreli, je napovedal turnejo po Evropi.
Vejice ne pišemo:
- kadar levi pridevnik določa celo preostalo besedno zvezo (dolgi kodrasti lasje),
- zveze kot v nedeljo, 9. maja (bo)se redkeje pišejo brez vejic, tip kot v nedeljo ob 9. uri se navadno piše brez vejic,
- če enakovredne naštevane enote, ki niso povedi, navajamo v stolpcih, vsako v svoji vrstici - alinejno naštevanje.
Neskladenjska raba vejice
- če imena pišemo za priimkom (Cankar, Ivan),
- v decimalnih številih (3,5),
- v ločevanju milijonic od tisočic, če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko (12,089.000.00 SIT).
Vejice ne pišemo pred:
- ponovljeno besedo, če v govoru ni ločena s premorom,
- vezalnimi vezniki in, ter, pa,
- ločnim veznikom ali, bodisi,
- drugim delom dvodelnih veznikov ne – ne, niti – niti,
- primerjanim veznikom kakor, kot, ko, če veznik ne uvaja odvisnika. (Če torej v nadaljevanju ni osebne glagolske oblike.).
Vejice ne pišemo med:
- prirednimi deli stalnih besednih zvez z izpuščenim veznikom,
- dvema podrednima veznikoma,
- prirednim in podrednim veznikom na začetku vmesnega odvisnika,
- deli večbesednih veznikov.