Uvod v vertikalne ozelenitve

1. Uvod

1.4. Različne vrste vertikalnih zelenih sistemov in njihova relativna trajnost

Zelene fasade

Zelene fasade uporabljajo zimzelene ali listnate plezalke, ki se pritrdijo neposredno na površje stavbe ali pa imajo podporo jeklenih kablov ali ogrodne strukture. Plezalke lahko zrastejo le do največ 25 m v višino in tako lahko traja kar nekaj let, da zelena fasada doseže želeni učinek.

Neposredne zelene fasade

Slika 10: Zelene fasade v Bratislavi, Slovaška
Vir: https://pixabay.com/p-1138414/?no_redirect

Samooprijemajoče vzpenjavke, kot so navadna divja trta (Parthenocissus quinquefolia), vejtičijeva divja trta (Parthenocissus tricuspidata) in plezava hortenzija (Hydrangea petiolaris), so posajene v zemljo ali korita ob stavbi. Rastline se vzpenjajo po fasadi tako, da pripenjajo korenine ali mladike na njeno površino. Občasno lahko ta vrsta plezalk stavbi povzroči konstrukcijsko škodo. Namakanje je urejeno z namakalnim sistemom pri koreninah rastlin ali pa je prepuščeno naravnim procesom.

Posredne zelene fasade

Ovijalke, listnate plezalke in vitičaste plezalke so posajene v zemljo ali posode ob stavbi. Primerne rastline so ovijalke, kot so kitajska visterija ali glicinija (Wisteria sinensis), kovačnik (Lonicera), navadni hmelj (Humulus lupulus) in bršljanasti lepi slak (Ipomoea hederacea), ter plezalke, kot so pasijonka (Passiflora), trta (Vitis) in ampelopsis (Ampelopsis brevipedunculata).

Rastline se vzpenjajo po fasadi tako, da pripenjajo peclje ali vitice na armirane jeklene kable ali mreže iz nerjavečega jekla. Namakanje je urejeno z namakalnim sistemom pri koreninah rastlin ali pa je prepuščeno naravnim procesom. Primer je sistem nerjavečih jeklenih pletenic [1], ki so uporabljene za ozelenitev fasad, prav tako pa tudi za samostojno stoječe jeklene konstrukcije, kot npr. v parku MFO v Zürichu v Švici. Alternativni sistem je inoks žica [2].

Slika 11: Park MFO, Zürich
Vir: https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/9/93/Zuerich_Neu_Oerlikon_MFO-Park.jpg

Zelene stene

Številni sistemi po svetu so bili ustvarjeni z različnimi oskrbovalnimi cilji za različne lokacije, proračune in namene (npr. proizvodnja hrane, biodiverziteta). Vendar ima večina zelenih sten številne komponente s podobnimi funkcijami. Njihova oblika je lahko različna, vendar so v osnovi vse sestavljene iz:

visečega sistema,
namakalnega sistema,
strukturnih panelov/kaset, običajno s posameznimi celicami, ki držijo posamezno rastlino,
rastnimi substrati/mediji – ki so steklena volna ali hidroponski sistemi ali pa lahki kompost z mineralnimi dodatki za sisteme z večjim koreninskim volumnom.

Sistemi zelenih sten so lahko uporabljeni na zunanjih in notranjih lokacijah. Notranje zelene stene zahtevajo dodatno osvetlitev.

Geotekstilne podlage

Geotekstilne podlage so najbolj preprost sistem zelenih sten. Običajno so sestavljene iz dvojne plasti filca s saditvenimi žepki, ki so pribiti na leseno ali plastično desko. Žepki lahko vsebujejo rastni medij (polhidroponski sistem) ali pa nimajo medija (hidroponski sistem). Prednosti geotekstilne podlage zelenih sten sta preprosta konstrukcija in konkurenčno nizka cena. Na drugi strani pa je veliko slabosti:

večkrat na dan potrebujejo namakanje, manj pogosto ponoči,
v hidroponskem sistemu je težko pravilno dozirati hranila,
zamenjava mrtvih rastlin je težka, saj korenine rastejo globoko v vlakna filca; posamezni deli se morajo izrezati, prazni deli nadomestiti z namestitvijo novih dveh slojev geotekstila, nato pa je treba med njima posaditi nove rastline,
velike rastline lahko postanejo težke in povzročijo, da se filc pretrga,
včasih so lahko glive in lišaji na filcu neprivlačni in oddajajo neprijeten vonj.

122

Slika 12: Sistem zelene stene na dvojnem filcu

Vir: www.humko.si

a) Sistem Patricka Blanca Mur Végétal (FR)

Slika 13: Prerez sistema, ki ga je uporabil Patrick Blanc

Vir: http://www.verticalgardenpatrickblanc.com/

Ta hidroponski sistem je sestavljen iz kovinskega okvirja, ki ga podpira PVC-plošča, na katero sta pritrjena dva sloja poliamidnega filca. Ti sloji posnemajo skalnate mahove in podpirajo korenine rastlin. Mreža kapljačev, ki jih nadzorujejo ventili, oskrbuje rastline s hranilno raztopino z raztopljenimi minerali, ki so potrebni za rast rastlin. Filc je kapilarno napojen s hranilno raztopino, ki se navzdol pretaka s pomočjo gravitacije. Korenine rastlin vsrkajo hranila, ki jih potrebujejo, odvečna voda pa se zbira s pomočjo žleba na dnu stene, preden se ponovno vrne v kapljalni sistem cevi. Sistem deluje v zaprtem tokokrogu. Rastline so izbrane glede na svojo rastno zmožnost v takšnem okolju in so odvisne od svetlobe, ki je na voljo [3].

Slika 14: Stena Patricka Blanca v Commercial Center Victoire, Sainte Geneviève des Bois (FR)
Vir: http://www.verticalgardenpatrickblanc.com/

b) Sistem Terapia Urbana Fytotextile (ES)

Ta polhidroponski modularni panelni sistem je narejen iz patentirane geotekstilne tkanine, ki je sestavljena iz treh slojev sintetičnega in organskega materiala, vključno s PVC, fitotekstilom in poliamidom. Geotekstilni paneli so s trakom z ježki pritrjeni na galvanizirana jeklena stojala. Vsak kvadratni meter ima lahko v rastni medij posajenih 49 rastlin. Paneli se lahko prilegajo tlom ali ukrivljenim površinam in so lahko postavljeni na mestu. Vsak del modela je narejen iz recikliranih materialov in ga je tudi mogoče reciklirati.

Vsak panel vsebuje namakalno linijo, ki po kapljah namaka rastline skozi tkanino. Obstajata dve vrsti namakalne sheme. Shema z zaprtim tokokrogom ustreza velikim in zelo velikim površinam (> 90 m²). Odvečna voda se zbira v rezervoarjih, prečisti in potem ponovno uporabi za namakanje stene. Pri majhnih in srednje velikih stenah (85–90 m²) odvečna voda odteče v žleb pod sistemom. Pogostost namakanja se uravnava s časovnim stikalom. Namakanje in gnojenje s tekočimi gnojili se opravlja simultano [4]. Patentiran sistem je Scotscape postavil v Združenem kraljestvu, na Nizozemskem, v Belgiji, Španiji in na Bližnjem vzhodu [5].

Slika 15: Prerez sistema Terapia Urbana Fytotextile
Vir: https://www.scotscape.net

Slika 16: Modularna stena sistema Terapia Urbana Fytotextile
Vir: https://www.terapiaurbana.es/wp-content/uploads/2015/10/2_estructura-para-jardin-vertical.jpg

c) Sistem Poliflor Flexiverde Vydro (IT)

Ta hidroponski sistem je narejen iz slojev zvitih kokosovih vlaken, Polyfelt Rock PEC (sestavljen proizvod iz netkane polipropilenske geotkanine in zelo močnih poliestrskih vlaken) in poliuretanskega substrata v peni. Notranji sloj kokosovih vlaken je narezan tako, da ustvari žepke za sajenje. Geotekstilna tkanina je pripeta na jekleni okvir stene. Maksimalna velikost vsakega panela je 1.800 mm v širino × 10.000 mm v višino, kar pomeni, da vsebuje 40 rastlin na kvadratni meter. Prečne kapalne linije so nameščene v intervalih po tkanini za namakanje in gnojenje [6].

Slika 17: Sistem Poliflor Flexiverde Vydro

Vir: http://www.poliflor.net/wp-content/uploads/2016/02/poliflor-flexiverde-vydro-parma-barilla-8.jpg

d) Sistem Sempergreen Flexipanel (NL)

Ta hidroponski sistem sestavlja termoplastična poliolefinska (TPO) membrana v ozadju in posebej razvita in stisnjena substratna tkanina, ki je zaključena z žlebom in okvirjem. Standardna velikost panela je 62 × 52 cm. Vsak fleksibilni panel ima kanal na vrhu za gumijasto cev, ki rastlinam dovaja vodo in hranila. Fleksibilni panel je bil testiran in certificiran po najvišjih evropskih ognjevarnih standardih (B – s2, d0). Predhodno nasajeni paneli so primerni za notranjo in zunanjo uporabo [7].

182

Slika 18: Sistem Sempergreen Flexipanel
Vir: https://pbs.twimg.com/media/CuE50QsXgAAcsuQ.jpg

e) Sistem Tracer Vertiflore (FR)

192
Slika 19: Zelena stena po sistemu Tracer Vertiflore, Amiens Chamber of Commerce (FR)

Source: Sarah Milliken

Sistem Vertiflore® omogoča zvočno izolacijo (standardov A3 in B3) in toplotno izolacijo. Panel je sestavljen iz jeklene mreže, vključno z rastnim medijem (kompost in minerali) v dvojnem sloju geotekstila [8]. Majhno število panelov pomeni, da so lahko prilagojeni obliki fasade, kot je vidno na Amiens Chamber of Commerce (Slika 19).

f) Biofilter zelene stene Nedlaw (CA)

Ta oblika hidroponske notranje zelene stene očisti zrak onesnaževalcev skozi naravne procese, vključno s hlapljivimi organskimi sestavinami, skozi izpostavljene koreninske sisteme tropskih rastlin. Sistem biofiltra ima tri glavne sestavine: vodni rezervoar, infrastrukturo, ki podpira rastline, in same rastline. Podvodne črpalke, ki so v rezervoarju, črpajo vodo v razpršilni sistem, ki razprši vodo čez vrh stene približno štiri litre na sekundo na meter širine. Infrastrukturna sestavina sistema vsebuje tudi zračni razprševalec (ki usmerja zrak skozi rastlinski material) in rastni medij. Naloga razprševalca je zagotavljanje stalnega zračnega pretoka.

Razprševalec je skupek vertikalnih perforiranih kanalov, ki so povezani s povratnim zračnim kanalom klimatskega sistema zgradbe prek horizontalnega zbiralnika. Dva sloja geotekstilnega rastnega medija sta fizično pritrjena neposredno na notranji razprševalni sistem z nerjavečimi jeklenimi zapenjali.

Voda dveh črpalk pronica navzdol skozi jedro rastnega medija in tako ustvarja vertikalni hidroponski sistem. Hranila in mikrobi se prenašajo s krožečo vodo v obliki nizkih koncentracij hidroponskih gnojil. Rastline so izbrane na osnovi štirih kriterijev: njihove sposobnosti sožitja s koristnimi mikrobi, ki dejansko opravljajo čiščenje notranjega zraka; njihova toleranca izjemnih pogojev vertikalnega hidroponskega sistema, posebnih pogojev vsake instalacije glede svetlobe, temperature in vodnih pogojev ter estetike [9].

Slika 20: Biofilter zelene stene Nedlaw

Vir: http://mcgrawimages.buildingmedia.com//CE/CE_images/2013/Jun_Nedlaw-Living-Walls-3.jpg

Slika 21: Biofilter zelene stene Nedlaw

Vir: http://www.nedlawlivingwalls.com/wp-content/uploads/MG_0927.jpg

1.0.2.2 Plastični zabojniki

Obstajata dve glavni vrsti plastičnih zabojnikov zelenih sten: zabojniki, ki imajo več lončkov, kjer vsak vsebuje posamezno rastlino, in tisti, ki imajo številne modularne panele, kjer ima vsak panel različno število odprtin za sajenje različnih rastlin.

a) Vrtni sistem Nemec Cascade (CZ)

Sistem je sestavljen iz posameznih plastičnih lončkov v velikosti 100 × 100 × 150 mm, ki so nameščeni v vrste v plastičnih žlebov. Rastline so posajene v substrat (prst). Odmrle rastline je mogoče odstraniti neposredno: treba je le zamenjati posamezni lonček. Namakanje je regulirano s sistemom kanalov pod nasajenimi lončki, deluje pa po principu gravitacije (padajoče vode) in s kapilarnim dvigom vode prek prsti. Odvečna voda se zbira v zbiralniku pod steno. Frekvenca namakanja je regulirana s časovnim stikalom. Gnojenje je urejeno tako, da so kontrolirano uporabljena gnojila za okrasne rastline glede na primerne vremenske pogoje [10]. Podoben sistem vsebujeta sistema AgroSci External Grid system iz ZDA [11] in JKD Hortitech Greenwall system iz Indije [12].

Slika 22: Sistem Nemec Cascade Garden na Univerzi Greenwich (UK)
Vir: https://greenroofslivingwalls.files.wordpress.com/2016/06/p1020913_c.jpg

b) Sistem AgroSci Aerogation Active Phytoremediation (ZDA)

Slika 23: Sistem AgroSci Aerogation Active Phytoremediation

Vir: http://gardencentermd.com/greenwall/wp-content/uploads/2014/07/system.jpg

Sistem Aerogation črpa zrak v čistilno napravo za zrak (APU), kjer se zbira vlaga iz stenja, napojenega z vodo priloženih korit. Vlažni zrak je potem potisnjen skozi koreninski sistem rastlin, ki so posajene v posamezne lonce, kjer lahko mikrobiološke skupnosti uničijo onesnaževalce. Stena s 300 rastlinami ima čistilno kapaciteto 60.000 hišnih rastlin. Sistem je sestavljen iz posameznih zabojnikov HDPT z zmogljivostjo 1.300 cm3 [13].

c) Sistem Humko (SI)

Slika 24: Modularna montaža sistema Humko
Vir: https://www.humko.si

Sistem je modularen in sestavljen iz panelov (soft shell, soft wave in drugih) z dimenzijami 900 × 535 mm, v katere so integrirane odprtine za sajenje. Vsak panel je sestavljen iz različnih slojev (od zadaj naprej: plastika, kamena volna, membrana, plastika, mineralni substrat). Paneli so pritrjeni na kovinske nosilce, ki so nameščeni na zid. Rastline so nato posajene v poseben substrat z večjim deležem plovca. Namakanje je urejeno skozi kapalni sistem na različnih nivojih med paneli, ki omogočajo consko zalivanje. Zalivanje je regulirano računalniško. Gnojenje je urejeno s hranilno raztopino, ki je dodana v rezervoar z vodo pod steno. Doziranje je regulirano računalniško [14]. Podobne sisteme v Združenem kraljestvu izdelujeta Mobilane [15] in ANS Global [16], na Madžarskem Greenwall Pro [17] in v Indiji JKD Hortitech [18].

d) Sistem Novintiss Vertiss Plus (FR)

Slika 25: Sistem Novintiss Vertiss Plus

Vir: http://www.vertiss.net/media/copy_schemastructurevertissplus__085694900_1742_10082016.png

Modul je narejen iz lahkega ekspondiranega propilena visoke gostote, ki rastni medij in korenine izolira pred ekstremno vročino in mrazom. Moduli so pritrjeni na kovinski okvir na steno. Vsak modul meri 760 × 590 mm in vsebuje 16 rastišč. Notranjost modula ni razdeljena, torej 32 litrov komposta oskrbuje 16 rastlin. Volumen, ki je na voljo rastlinam, in kroženje vode (gnojila) ter distribucija so torej glavne prednosti za uspešno rast rastlin. Nadomeščanje rastlin, kjer je potrebno, je enostavno. Rastni medij je sestavljen iz rimskega betona in gline, šote in sredstev za zadrževanje vode (koloidov). Namakalna postaja (primarni sistem) kontrolira pogostost in trajanje zalivanja in dodajanje hranil zeleni steni zaradi nastavitev v programu in električnega ventila (ali več ventilov). Vsak modul zelene stene dobiva vodo s pomočjo namakalne linije, ki je povezana z namakalnim sistemom oziroma sistemom gnojenja [19].

Slika 26: Sistem Novintiss Vertiss Plus, Blomet, Pariz (FR)
Vir: http://www.vertiss.net/media/vertissplus__042093900_1729_10082016.jpg

Podoben sistem je zelena stena Modulogreen (PT). Izdelan je iz polipropilena, ki je ojačan s steklenimi vlakni, moduli pa so odporni na temperaturne spremembe in pritisk korenin in zagotavljajo velik volumen za substrat rastlin s približno 4 litri/rastlino [20]. Sistem Treebox Easiwall (UK) je oblikovan podobno in je narejen iz 80 % recikliranih materialov [21].

e) Sistem biotekturne biostene (UK)

Modularna biotekturna biostena je posebno patentiran hidroponski sistem. 20 rastlin je posajenih v panel, ki meri 600 × 445 mm in ki vsebuje inerten rastni medij z imenom Grodan (hortikulturna mineralna volna). Rastline se ukoreninijo v rastni medij, vsaka vrsta panelov pa je namakana in gnojena s tehnologijo, ki s pomočjo natančnega pritiska nadzoruje linijo kapljanja [22].

Slika 27: Sistem biotekturne biostene

Vir: https://www.architectsjournal.co.uk/pictures/2000x2000fit/5/2/5/1305525_Biotecture-Wall_Assembly_no_rails.jpg

1.0.2.3 Drugi sistemi

a) Zelene tehnologije: sistem zelene stene (ZDA) – GLT (Green Living Technology)

Paneli zelene stene so izdelani iz aluminija ali nerjavečega jekla, zato ni bojazni glede širjenja ali krčenja ali spremembe materialov, ki bi lahko postali zdravstveni, varnosti ali vzdrževalni problem. Patentirana oblika dovoljuje prost pretok vode in odtok ter neomejeno rast korenin [23].

Slika 28: Tehnologije zelene stene v notranjosti

Vir: http://www.agreenroof.com/wp-content/uploads/2013/02/Bridge-Street-final-1.jpg

b) Sistem Geogreen (PT)

Sinhroniziran modularni sistem z namakalno napeljavo je bil razvit v letih 2011–2014 na Univerzi Beira Interior na Portugalskem, da bi zmanjšali vpliv okolja in potrebe po namakanju. Sestavljen je iz geopolimerske osnovne plošče, ki je narejena iz mešanice rudniškega odpada in drugih z aluminijem in silikonom bogatih odpadnih materialov. Z izboljšanjem zmožnosti absorpcije vode geopolimerne plošče je sistem zmožen absorbirati vodo in jo počasi dovajati rastlinam tako, da zmanjšuje izgubo vode na minimum in zadovolji potrebe po namakanju.

Zgornja plošča je izdelana iz ekspondirane plutovine (ICB), ki je lahek naravni izolator in trajnostni material, ki je narejen iz razširjenih plutovinastih zrn. Izbira materialov je namenjena zmanjšanju izgube toplote skozi stene in streho hiše pozimi in zaščiti pred neposrednim sončnim sevanjem poleti z izogibanjem odvečnemu toplotnemu povečanju, ki bi preveč segrel notranjost. Rastni medij je lahka sestava 60 % organskih in 40 % anorganskih sestavin, ki je bila posebej razvita za zelene strehe. Moduli so zasajeni z endemsko vegetacijo (razširjeno na tem področju), ki je odporna na suhe mediteranske pogoje [24].

Slika 29: Geozeleni modul: a. prilagojene vrste rastlin; b. zgornja plošča iz razširjene plute; c. osnovna plošča iz geopolimera

Vir: http://dx.doi.org/10.1016/j.jobe.2016.03.006

Relativna trajnost različnih sistemov

Razširjena je miselnost, da se morajo geotekstilni paneli zamenjati vsakih deset let, medtem kot naj bi plastični zabojniki vzdržali več kot 50 let. Vsekakor pa je tehnologija zelenih sten preveč nova, da bi lahko dejansko potrdili rok trajanja – prva geotekstilna stena, postavljena v hotelu Pershing Hall 2001, namreč po petnajstih letih še vedno deluje. Glede na njihovo relativno trajnost je logično, da bodo plastični zabojniki bolj obstojni kot geotekstilne posode.

Okoljski stroški zelenih sten se morajo primerjati z njihovimi okoljskimi prednostmi. Dokazano je bilo, da so npr. zelene stene učinkovite pri tem, da ulovijo onesnaževalce zraka in zmanjšujejo izgube energije skozi zunanji okvir hiše (glej poglavje 1.2). Vendar so kemične emisije in poraba energije vključene v vse faze nastanka in obstoja zelene stene, vključno s pridobivanjem surovin, izdelavo, obdelavo odpadkov, transportom, postavitvijo, nadomeščanjem delov in rastlin ter transportom na odlagališče odpadkov.

Pridelava gnojil vsebuje tudi kemične izpuste in porabo energije. Analiza emisij med uvodnim procesom različnih sistemov je pokazala, da geotekstilna zelena stena s PVC-hrbtom sprosti trikrat več strupenih snovi v okolje kot plastični zabojnik HDPE (polietilen visoke gostote) za zeleno steno ali jekleno ogrodje za sisteme zelenih fasad. Dodatno bi geotekstilni sistemi morali delovati 23 let, da bi uravnotežili emisije, ki so prisotne pri njihovi izdelavi. Ker je dejanska pričakovana življenjska doba delovanja geotekstilne zelene stene 10 let, dobrobit zelene stene pri odstranjevanju onesnaževanja najverjetneje ne bo nikoli presegla onesnaževanja, ki ga je v osnovi ustvarila z lastno izdelavo. Plastični sistem zabojnikov ali jekleno ogrodje za fasade pa bi na drugi strani lahko uravnovesila onesnaževanje zraka s čiščenjem, saj je njuna pričakovana življenjska doba 50 let. Zato je geotekstilna zelena stena najmanj prijazna do okolja v smislu zmanjševanja onesnaževanja.

Pri porabi energije pa življenjski krog geotekstilne zelene stene zahteva 11-krat več energije kot fasada z ogrodjem oziroma latnikom in 4-krat več kot sistem plastičnih zabojnikov HDPE. Nadalje potrebuje geotekstilni sistem skoraj 10 let varčevanja z energijo v mediteranski klimi, da uravnoteži porabo energije, kar je v skladu s predvidenim polnim trajanjem delovanja sistema, medtem ko je v zmerni klimi čas za uravnoteženje v letih 3,6-krat daljši kot predvidena življenjska doba sistema s plastmi filca. Torej je geotekstilna zelena stena najmanj okoljevarstveno prijazna, če govorimo o porabi energije oziroma varčevanju z njo.

Glede na te rezultate lahko geotekstilni sistem uvrstimo med okoljevarstveno netrajnosten v smislu čiščenja zraka in varčevanja z energijo. Materiali, ki so uporabljeni v geotekstilnem sitemu (podloga iz PVC-materiala), so glavni razlog za nizko učinkovitost. Če bi lahko bili v geotekstilni zeleni steni uporabljeni drugi materiali, kot sta polietilen ali jeklo, bi se število let za uravnoteženje emisij in porabo energije drastično spremenilo. Materiali, ki jih lahko recikliramo ali ponovno uporabimo po življenjskem ciklu zelene stene, prav tako povečajo njeno trajnost.

V nekaterih situacijah imajo notranje zelene stene lahko dostop do naravne svetlobe in zraka skozi okna in/ali strešna okna, vendar so v večini primerov postavljene v popolnoma zaprtem okolju in je zato potrebna posebna skrb za rast rastlin in njihovo vzdrževanje, kot sta umetna svetloba in namakanje. Stroški delovanja notranjih zelenih sten v smislu porabe energije in ogljikovih emisij so precej visoki (za osvetljevanje, črpalke, vzdrževanje itd.), vendar so enaki ne glede na tip sistema (sistem stojal s posodami, sistem slojenja filca, sistem z mineralno volno in sistem s peno). V smislu proizvodnih stroškov sta sistem stojal s posodami in sistem z mineralno volno najbolj trajnostna.

Zahteve vzdrževanja zelenih sten so večinoma odvisne od vrste rastlin, ki so v steni. Zalivanje, gnojenje in nadomeščanje rastlin so tri glavne naloge pri vzdrževanju. Življenjska doba rastlin v plastičnih lončkih in geotekstilnih sistemih zelenih sten je 10 let oz. 3,5 leta, kar pomeni, da bo med njihovo življenjsko dobo potrebnih nekaj zamenjav, ki so povezane z emisijami med transportom. Izdelava gnojila v sistemu zelene stene vključuje precejšnje emisije kemikalij. Zato so rastline, ki lahko preživijo z nizkim vzdrževanjem in majhno količino gnojila, najbolj trajnostna izbira