Oskrba in nega zelenih sten

1. Uvod

1.2. Pogosti škodljivci, bolezni in pomanjkljivosti rastlin

Ta del predstavlja glavne škodljivce, bolezni in druge pomanjkljivosti, ki lahko prizadenejo rastline v zelenih stenah. Ker so zelene stene običajno postavljene na javnih mestih, se metode delovanja proti škodljivcem in boleznim razlikujejo od tistih, ki jih običajno uporabljamo v vrtovih. Namesto uporabe sistemskih pesticidov ali fungicidov je priporočljiva uporaba bioloških rešitev skozi namakalni sistem zelene stene.

Bolzeni rastlin

Bolezni rastlin so razdeljene v štiri skupine: fiziološke, glivične, bakterijske in virusne.

Fiziološke bolezni

Veliko bolezni okrasnih rastlin je rezultat slabe nege: čezmernega ali preslabega zalivanja, čezmernega temperaturnega nihanja, suše, poškodb zaradi sončnega sevanja, pomanjkanja svetlobe itd. Najpogostejši razlog za bolezni rastlin je povezan z vodo. Če zanje ne skrbimo primerno, korenine začnejo gniti, saj substrat vsebuje preveč vode in premalo zraka. Razvijejo se različne glive in bakterije, kar povzroči razvoj bolezni. Nihanja temperature povzročijo odpadanje listov. Močen porast temperature povzroči, da rastline, kot so npr. vijolice, odvržejo svoje cvetne popke, zato morajo biti v obdobjih visokih temperatur zagotovljene visoke stopnje vlage. Prepih povzroči, da listi večine rastlin potemnijo ali celo odpadejo. Če rastlina nima dovolj svetlobe, bo rast stagnirala, cvetni popki pa bodo odpadli. Barvni listi bodo postali zeleni. Pomanjkanje vlage povzroči, da se konice listov posušijo, robovi listov pa postanejo rjavi. Veliko načinov je, da to preprečimo s povišanjem količine vlage. Pomanjkanje določenih makro- in mikrohranil povzroči fiziološke pomanjkljivosti (npr. neprilagojenost in upočasnjeno rast).

Glivične bolezni

Zagotovljena mora biti dobra drenaža, saj se je treba izogibati odvečni vodi. Ob poškodbi rastlin morajo biti poškodovani deli rastlin skrbno odstranjeni, da ne povzročijo dodatne škode, in sežgani. Glivične okužbe se lahko zdravijo z biološkimi fungicidi skozi namakalni sistem. Glavne glivične bolezni so siva plesen, pepelovka, rja in gniloba korenin.

a) Siva plesen

Siva plesen je najpogostejša rastlinska bolezen, za katero so še zlasti dovzetne vse zelnate rastline. Povzroča jo Botrytis cinerea ali siva grozdna plesen, katere spore se razširijo z dežjem ali vetrom. Na listih se pojavi siv glivični sloj, ki povzroči slabo rast in spremembo v barvi. Rastlina lahko hitro oveni. Glivica se hitro razvije v vlažnih pogojih in ob slabem pretoku zraka. Rastline, ki so že poškodovane, so prve ogrožene in okužene.

b) Pepelovka

Pepelovko povzročijo različne glive, večinoma Sphaerotheca, Uncinula in Oidium, katerih spore se razširijo z vetrom ali dežjem. Pepelovka se pojavi tudi v suhih pogojih. Glivična rast se pojavi na listih v obliki belega prahu. Najprej se pojavi na zgornji strani listov, nato pa se razširi čez celotno rastlino. Po določenem času se razvije vijolično obarvanje madežev, listi postanejo rumeni in odpadejo. Poškodovani so lahko tako popki kot cvetovi.

c) Rja

Rja se pojavi na površini rastlin. Najpogosteje jo povzročita glivi Puccinia in Melampsora, katerih spore se razširijo z dežjem ali vetrom. Stebla razvijejo majhne rožičke, ki vsebujejo blede in temno rjave spore. V primerih okužbe listov se spore razvijejo na spodnji strani listov, zgornja stran listov pa porumeni. Listi hitro odpadejo in rastline ovenijo zaradi okužbe. Rja se lahko pojavi tudi na cvetovih. Zunanji cvetni listi porjavijo, glavne okužbe pa povzročijo, da cvetna glavica popolnoma propade.

d) Gnitje korenin

Gnitje korenin povzroči veliko število gliv v prsti. Korenine potemnijo in začnejo gniti. Ker so korenine nesposobne srkati vodo, rastlina kaže znake venenja. Glavni razlog bolezni je preveč zalivanja.

Slika 44: Gnitje korenin

Vir: Sabina Šegula

Bakterijske bolezni

Okužene rastline je treba odstraniti in uničiti. Prav tako je treba odstraniti substrat ob oboleli rastlini in tudi škodljivce (še zlasti lazarje in polže), ki lahko poškodujejo rastlino ali povzročijo širitev bolezni. Glavni bakterijski bolezni sta “leafy gall” in “crown gall”.

a) Leafy gall

Leafy gall povzroča fitopatogen Rhodococcus fascians, ki živi v substratu. Majhni iznakaženi poganjki in listi se pojavijo na steblih rastlin, kjer so v stiku s substratom. Bakterija se hitro razširi in okuži poškodovano rastlino, ki oveni.

b) Crown gall

Crown gall povzroča bakterija prsti Agrobacterium tumefaciens ali agrobakterija, ki živi v mokrem substratu. Bakterija v rastlino vstopi skozi poškodovane dele. Povzroči spremembe v koreninah, kjer se razvije nepravilna odebelitev v krožni obliki. Spremembe so vidne tudi na steblu. Rast rastlin stagnira, vendar preživijo.

Virusne bolezni

Virusi lahko vplivajo na rastline. Povzročijo kodranje listov, ki postanejo manjši, kar spremljajo mozaično razbarvanje, različni pisani krogi, vzorci itd. Virusne bolezni se lahko širijo s škodljivci (npr. uši), ki mikroskopske virusne celice razširijo s sesanjem rastlinskega soka okuženih rastlin. Rastline z virusno okužbo moramo odstraniti in uničiti.

Rastlinski škodljivci

Listne uši

Listne uši so lahko različnih barv: črne, rjave, zelene in svetlo rumene barve. Sesajo rastlinski sok in se izredno hitro razmnožujejo. Izguba rastlinskega soka povzroči, da postane rastlina šibka. Listne uši prav tako prenašajo virusne okužbe in izločajo medene kapljice, ki povzročijo, da so listi lepljivi, zaradi okužbe s sajasto plesnijo pa postanejo tudi črni. Listne uši lahko odstranimo ročno ali z uporabo bioloških insekticidov skozi namakalni sistem.

Mealybug

Slika 45: Volnate uši

Volnate uši (Pseudococcus, Planococcus) so ovalne oblike, bele, velike 0,5 cm, brez kril in pokrite z volnatim belim voskom, ki jih zaščiti pred vodo in kontaktnim insekticidom. Pojavijo se na osi lista kot bela mehka snov. Sesajo rastlinski sok in izločajo medene kapljice. Volnate uši lahko odpravimo z biološkim insekticidom skozi namakalni sistem.

Vir: Sabina Šegula

Kaparji

Slika 46: Kaparji

Kaparji vključujejo vrste Coccus hesperidum, Lepidosaphes ulmi in Pulvinaria regalis. Kaparji so večinoma rjavorumeni, namestijo pa se na manj dostopnih delih rastlin. Listi rastlin postanejo lepljivi zaradi medenega soka, ki ga spuščajo. Znak okužbe s kaparji je običajno črn madež (listi postanejo črni). Mlade ličinke se premikajo, starejše živali pa ne in tako sesajo rastlinski sok pod zaščitno kapico. Kaparje lahko odpravimo z biološkim insekticidom skozi namakalni sistem.

Vir: Sabina Šegula

Pršice

Slika 47: Majhne bele pike, ki so vidne na zgornji strani lista, so rezultat okužbe s pršicami

Te majhne živali, ki so komaj vidne s prostim očesom, za preživetje potrebujejo toploto in suh zrak. Ustvarijo pajčevinast ovoj, sesajo rastlinski sok in povzročijo, da listi rastlin postanejo lisasti in končno odpadejo. Med veliko vrstami pršic je najpogostejši rdeči pajek (Tetranychus urticae). Razvoj pršic omeji zadostna količina vlage. Proti pršicam lahko skozi namakalni sistem uporabimo biološki insekticid.

Vir: Sabina Šegula

Listni zavrtači

Listni zavrtači so ličinke majhnih muh. Jedo tkivo med zgornjim in spodnjim epidermisom lista in tako v listih delajo prazne tunele. V zelo kratkem času uničijo veliko listne površine. Poškodovane liste je treba odstraniti. Celotno rastlino je treba poškropiti s sistemskim insekticidom. Biološki insekticid se lahko dovaja skozi namakalni sistem stene.

Resarji

Resarji so rjavkasti insekti z ozkim telesom do 2 mm v dolžino, včasih prekrižanim z resami blede barve. Mlade ličinke so rumeno-oranžne barve, imajo do 1 mm v dolžino in se kot odrasli hranijo na zgornji strani listov. Zelo jim ustrezajo vroči in suhi pogoji. Ko se resarji hranijo z rastlinami, postane zgornja površina listov srebrnobela, na cvetnih listih pa se pojavijo bele pike.

V primerih resnih okužb je izguba cvetne pigmentacije izrazitejša, popki odpadejo in listi so močno poškodovani. Vrste resarjev, ki jih lahko najdemo na zelenih stenah, vključujejo:

Progasti palmini resarji (Parthenothrips dracaenae), ki jih lahko vse leto najdemo na različnih sobnih rastlinah, zlasti na tistih z relativno trpežnimi listi (npr. Ficus ali fikus, Dracaena ali dracena, Citrus ali citrus, Monstera ali monstera in Schefflera ali šeflera).
Cvetlični resarji (Frankliniella occidentalis) napadejo listje in/ali cvetove različnih sobnih rastlin (npr. Streptocarpus ali streptokarp, Saintpaulia ali afriška vijolica, Fuchsia ali fuksija, Gloxinia ali gloksinija, Achimenes ali pladnjevec, Pelargonium ali pelargonija, Cyclamen ali ciklama, Chrysanthemum ali krizantema, Verbena ali sporiš in Impatiens ali nedotik).
Čebulni resarji (Thrips tabaci) napadajo širok obseg vrtnih rastlin (npr. Dianthus Chrysanthemum ali krizantema, Begonia ali begonija, Cyclamen ali ciklama in Dahlia ali dalija).

Biološki insekticid se lahko uporabi s pomočjo namakalnega sistema. Nadaljnjim okužbam se lahko izognemo tako, da rastlino redno zalivamo in vzdržujemo vlažno okolje.

Polži

Slika 48: List, ki so ga pojedli polži

Če jih pravočasno ne opazimo, lahko polži pojedo liste in rastlina izgubi estetsko vrednost. Pojavijo se luknje na listih in steblo se lahko odlušči. Na površju rastline lahko opazimo sledi srebrnkaste sluzi. Zaradi višje vlage v zraku polži jedo samo ponoči. Odstraniti jih moramo ročno.

Vir: Sabina Šegula