Hidrogeografija

1. Voda na Zemlji

Vode na Zemlji sestavljajo:

• svetovno morje;
• vode na kopnem (tekoče vode, stoječe vode, podzemne vode)
• voda v zraku.

Vode na Zemlji stalno krožijo. Pri tem naredijo mali ali veliki vodni krog.

Pri tem se čistijo, hkrati pa se obnavlja tudi količina vode na kopnem.

2. Morja

To so velike površine slane vode, ki so med seboj povezane. Niso vse vodne površine, katerim rečemo morje, tudi v resnici morja. (npr. Mrtvo morje je jezero.)

2.1. Delitve morij

Največja morja so oceani. Vsi poznate Tihi ocean (Pacifik), Indijski in Atlantski ocean. Ali veste, da obstajata tudi Antarktični ocean ali Južni ocean in da Severnemu ledenemu morju pravimo tudi Arktični ocean?

Poznamo več vrst morij. Največji so seveda oceani, poznamo pa še:

• robna morja;
• sredozemska morja;
• šelfna morja;
• polarna morja;
• tropska morja, ...

Včasih morja težko ločimo od zalivov.

Morja so med seboj povezana z ožinami. Te imajo lahko različna imena: ožine, prelivi, vrata, če povezave naredi človek, jih imenujemo prekopi.

2.2. Lastnosti morske vode

Pri morjih lahko preučujemo različne fizikalne in kemične lastnosti. Mi se bomo omejili na dve:

• temperaturo;
• slanost morske vode.

Temperatura je fizikalna lastnost vode. Sončni žarki ne presvetlijo morja do dna, zato se segreje samo zgornja plast vode. Segrevanje je močnejše v tropskem pasu, zato je tudi temperatura morske vode tam najvišja. Z morskimi tokovi se ta toplota razporedi po Zemlji. Ko se voda ohlaja, postaja gostejša in nazadnje je tako ohlajena, da se potopi na morsko dno.

Pomemna kemična lastnost morske vode je slanost. Voda raztaplja kamnine na morskem dnu, poleg tega pa so v morjih podvodni vulkani. Vse to prispeva k različnim snovem raztopljenim v morski vodi. Največji delež snovi predstavlja NaCl (kuhinjska sol). Te je navadno v morjih 35 promilov (35 g na 1000 g vode).

Na slanost vpliva mnogo dejavnosti. Najbolj slana so morja ob povratnikih, saj je v tej geografski širini najmanj padavin. Pomembno na slanost vpliva tudi količina sladke vode, ki prihaja iz kopna, zaprtost morij ter izhlapevanje (temperatura) vode.

2.3. Gibanje morja

Poznamo več oblik premikanja morske vode:

• valovanje;
• plimovanje;
• morski tokovi; 
• dvig povprečne višine morja povezan z dvigom povprečne temperature.

Valovanje je povezano z vetrom, plimovanjem in delovanjem človeka (npr. pomorski promet).

Plimovanje je dviganje (plima) in spuščanje (oseka) morske vode. Povezano je s privlačno silo Lune in Sonca.

Plima in oseka se izmenjuje na približno 6 ur (Dvakrat dnevno imamo plimo in dvakrat oseko.) Včasih so razlike med obema velike, zato moramo biti pazljivi ob gradnji pristanišč.

Morski tokovi po svetu prenašajo ogromne količine vode in pomembno vplivajo na podnebje. (Ponovi!) Nanje vplivajo stalni vetrovi, pa tudi rotacija Zemlje. Oblikujejo se tokovni obroči, ki so najizrazitejši v tropskih in subtropskih delih oceanov.

Zaradi globalnega dviga temperature zraka se talijo ledeniki, dviguje pa se tudi povprečna temperatura morij (pri tem se voda razteza). To naj bi povzročilo dvig morske gladine za 23 do 66 metrov.

2.4. Pomen morij

Znanstveniki pravijo, da brez morja ne bi bilo življenja na Zemlji.

Morje je pomemben vir hrane.

Pod morskim dnom iščemo nafto in zemeljski plin.

Iz morja pridobivamo sol (in druge rudnine).

Ponekod iz morij pridobivajo sladko vodo.

Morja so najcenejša prometna pot.

Vsako leto se na morje usmeri milijone turistov.

2.5. Onesnaževanje morij

Iz slike ugotovi, kako onesnažujemo morja.

3. Tekoče vode

Tekoče vode so reke in potoki.

Res velikim rekam rečemo tudi veletoki.

Zelo mrzli in hitro tekoči potoki so tudi studenci.