7. razred DRUŽBOSLOVJE

1. Predalpske pokrajine

Prešli bomo na naslednjo naravno – geografsko enoto Slovenije in sicer Predalpske pokrajine. 

PREDALPSKE POKRAJINE

***Naloga: Poišči Predalpske pokrajine na svojem zemljevidu.***

LEGA PREDALPSKIH POKRAJIN 

Predalpske pokrajine ležijo južno in vzhodno od Alpskih pokrajin. Razprostirajo se od italijanske meje do Pohorja in Kozjaka na severovzhodu.

Predalpske pokrajine delimo glede na lego na:

• Zahodno predalpsko hribovje,

• Vzhodno predalpsko hribovje,

• Severovzhodno predalpsko hribovje.

1.1. Delitev

DELITEV PREDALPSKIH POKRAJIN

ZAHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE:

Deli Zahodnega predalpskega hribovja se imenujejo po večjih krajih:

-        Idrijsko hribovje,

-        Cerkljansko hribovje,

-        Škofjeloško hribovje,

-        Polhograjsko hribovje.

Za Zahodno predalpsko hribovje so značilne strmine ter globoke

in ozke doline.

VZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE:

Sestavljata ga:

-        Posavsko hribovje

-        Kozjansko

 Vanj je reka Sava vrezala svojo strugo.

SEVEROVZHODNO PREDALPSKO HRIBOVJE:

Sestavljata ga:

-        Pohorje

-        Kozjak

 Med Pohorjem in Kozjakom si je strugo izdolbla reka Drava.

 ***Naloga: Poišči Pohorje in Kozjak na tvojem zemljevidu.***

1.2. Površje in vodovje

POVRŠJE

 V Predalpskih pokrajinah je najbolj značilna oblika površja hribovja, ki so porasla z gozdom.

Značilne so tudi doline, ki so nastale ob rekah.

Med hribovji so se oblikovale tudi kotline (Ljubljanska, Celjska).

VODOVJE

 Vse reke Predalpskih pokrajin spadajo v porečja velikih rek Save, Drave in Soče, ki izvirajo v Alpah.

Porečje – reka z vsemi svojimi pritoki.

 V Predalpskih pokrajinah so pomembne reke:

-        Idrijca,

-        Poljanska in Selška Sora,

-        Ljubljanica,

-        Sava,

-        Kokra,

-        Savinja,

-        Drava.

 Skupna značilnost rek Predalpskih pokrajin je, da imajo hudourniški značaj. To pomeni, da se reke, pod vplivom padavin, zelo hitro spreminjajo. Posledica so velike poplave.

 ***Naloga: Poišči vse te reke na zemljevidu.***

1.3. Prebivalstvo

PREBIVALSTVO PREDALPSKIH POKRAJIN

 Kotline Predalpskih pokrajin so najgosteje poseljena slovenska pokrajina, ker so zaradi ravnega površja pogoji za življenje in gospodarske dejavnosti zelo dobre.

V tem delu Slovenije so štiri od sedmih največjih slovenskih mest: Ljubljana, Celje, Kranj in Velenje. 

Zaradi dobrih življenjskih pogojev v kotlinah in dolinah se ljudje priseljujejo na to območje.

Pogoste so dnevne selitve na delo. Ljudje se v te kraje vsak dan vozijo v službo iz drugih, oddaljenih krajev. Na dnevne selitve vpliva tudi dobra prometna povezanost.

Največ ljudi se vozi v Ljubljano, saj je tam največ delovnih mest.

 V hribovjih je poselitev redkejša. Tam so slabše življenjske razmere, zato se ljudje selijo v mesta.

 Za hribovja so značilne:

-        samotne kmetije,

-        razložena naselja,

-        gručaste vasi.

SAMOTNA KMETIJA - Sestavlja jo kmečki dom s stanovanjskim in gospodarskimi objekti ter dvorišče.

RAZLOŽENO NASELJE - Značilno je, da obstaja več posameznih domačij, ki so raztresene po celotnem območju.

GRUČASTE VASI - Hiše so nepravilno razporejene, brez nekega reda in tesno skupaj.

1.4. Turizem

 TURIZEM PREDALPSKIH POKRAJIN

Turizem  je pomembna gospodarska panoga.

 

1.     zdraviliški turizem (Topolšica, Rimske toplice, Dobrna, Laško)

(TERME TOPOLŠČICA)

2.     rudnik - muzej v Idriji, Velenju in Mežici

 (RUDNIK V IDRIJI)

3.     kmečki turizem na samotnih kmetijah

 (KMEČKI TURIZEM)

4.     smučarski turizem

5.     Ljubljana kot prestolnica države, ki ponuja številne zanimivosti.

 

1.5. Promet

PROMET

Prometna povezanost Predalpskih pokrajin je zaradi več ravnega površja boljša kot v Alpskih pokrajinah.

Pomembne prometne poti potekajo po dolinah večjih rek.

Ljubljana z okolico je center prometnih poti v Sloveniji:

-        tukaj so številne ceste in železnice,

1.6. Ljubljanska kotlina in Ljubljana

LJUBLJANSKA KOTLINA

Ljubljanska kotlina leži na stičišču med Alpskimi, Predalpskimi in Dinarskimi

pokrajinami. Je največja ravnina v predalpskem svetu. 

 V Ljubljanski kotlini najdemo:

-        Ljubljansko barje

-        Ljubljansko polje.

1)     Ljubljansko barje

 Ljubljansko barje je na južnem delu Ljubljanske kotline. Ljubljansko barje je mokrišče.

Mokrišče je področje, ki je preplavljeno s površinsko ali podzemsko vodo.

 Barje je zelo pomembno gnezdišče ptic, tudi za nekatere ogrožene vrste, kot sta veliki škurh in kosec. Tukaj prebiva tudi ogrožena želva – močvirska sklednica. 

2)     Ljubljansko polje

Je del Ljubljanske kotline na katerem se nahaja Ljubljana. Je eno od najbolj naseljenih območij v Sloveniji.

 Največja naselja v Ljubljanski kotlini so Ljubljana, Kranj, Kamnik, Domžale in Škofja Loka.

Ljubljanska kotlina ima zmerno celinsko podnebje.

LJUBLJANA – GLAVNO MESTO SLOVENIJE

 Ljubljana spada med naša najstarejša mesta. V času Rimljanov se je Ljubljana imenovala Emona.

Najstarejši deli mesta so:

-        Stari trg

-        Mestni trg

-        Novi trg

Vsi trije so bili obdani z obzidjem.

Na Grajskem griču nad mestom lahko vidimo Ljubljanski grad. 

Danes je Ljubljana naše največje mesto in naša prestolnica – glavno mesto.

 Ker je naše glavno mesto, tukaj najdemo veliko ustanov:

- vlade,

- parlamenta,

- univerze,

- kulturnih ustanov (muzeji, galerije, knjižnice, gledališča, opere).

Oglej si spodnji video. V njem je predstavljena Ljubljana.

1.7. Gospodarstvo

GOSPODARSTVO PREDALPSKIH POKRAJIN

Predalpske pokrajine so gospodarsko najbolj razvit del Slovenije.

Kmetijstvo v Predalpskih pokrajinah je v dolinah in kotlinah usmerjeno v poljedelstvo in živinorejo. Poljedelstvo oskrbuje mesta z zelenjavo (zelje, solata, krompir...), za živinorejo pa je pogosta oblika reje na farmah (perutninske in prašičje farme).

V Savinjski dolini in Celjski kotlini pridelujejo tudi hmelj, iz katerega delajo pivo.

V hribovitih delih sta prevladujoči dejavnosti živinoreja in gozdarstvo.

Vse pomembnejša panoga pa postaja kmečki turizem.

 V Predalpskih pokrajinah so se razvile razne industrije:

-        živilska industrija (pivovarstvo, mlekarne, …)

-        gumarska industrija

-        industrija gospodinjskih strojev

-        proizvodnja smučarske opreme

-        proizvodnja plovil.

Od obrti je znano čipkarstvo v Idriji.

Veliko let je bilo tukaj pomembno tudi rudarstvo. 

 Termoelektrarna - elektrarna, v kateri se pridobiva elektriko s sežiganjem goriv (npr. premog in nafta)

2. Alpske pokrajine

Preberi in zapiši v zvezek:

ALPSKE POKRAJINE

Naš alpski svet je del evropskih Alp. Alpe so največje evropsko gorstvo.

Alpske pokrajine Slovenije ležijo na severu in severozahodu. Na severu mejijo z Avstrijo, na severozahodu pa z Avstrijo in Italijo.

Alpske pokrajine v Sloveniji delimo na naslednja gorovja:

-        JULIJSKE ALPE

-        KARAVANKE

-        KAMNIŠKO – SAVINJSKE ALPE

***Naloga: poišči Alpe in vsa gorovja na tvojem zemljevidu.***

Alpske pokrajine so zgrajene iz APNENCA in DOLOMITA.

Alpske pokrajine sestavljajo:

-        Gorovje

-        Hribovje

-        Doline

-        Kotline

Za gorovje so značilni ostri vrhovi ter strma pobočja. Najvišji vrhovi so visoki 2000 metrov in več. Naša najvišja gora je Triglav (2864 metrov).

***Naloga: Poišči Triglav na zemljevidu. Najdeš ga v Julijskih Alpah.***

Na robu visokih gora najdemo planote porasle z gozdom in gorskimi pašniki. To je na primer Velika Planina.

Alpe so bile nekoč pokrite z ledeniki. Ko so se ledeniki talili in povzeli navzdol, so spreminjali površje.

Zato v Alpah lahko vidimo:

-        LEDENIŠKA MORENA (pesek in skale, ki jih je ledenik nosil s seboj)

-        JEZERA (ki so nastala, ko se je voda iz ledenika talila)

-        LEDENIŠKE DOLINE (dolina v obliki črke U)

2.1. Delitev pokrajin

DELITEV ALPSKIH POKRAJIN

 1.     JULIJSKE ALPE

Večji del Julijskih Alp je v Sloveniji, manjši pa v Italiji.

V Julijskih Alpah je največ naših gorskih vrhov, ki segajo nad 2000 metrov visoko.

Najvišji vrh Julijskih Alp je Triglav. 

Za vzhodni del Julijskih Alp so značilne planote in ledeniške doline.

Ledeniške doline: Vrata, Kot, Krma.

Planote: Mežakla, Pokljuka, Jelovica.

2.     KAMNIŠKO SAVINJSKE ALPE

Ime so dobile po mestu Kamnik in reki Savinji.

Najvišji vrh je Kamniško-Savinjskih Alp je Grintovec (2558 m).

Veliko turistov si ogleda Kamniško-Savinjske Alpe. Najbolj zanimiva sta:

-        Krvavec (zaradi smučišč)

-        Velika planina (zaradi planšarstva)

Planšarstvo – dejavnost, ko na planinah pasejo, gojijo živino (predvsem govedo) in se ukvarja s predelovanjem mleka.

Najlepše ohranjena ledeniška dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah je Logarska dolina. Tam lahko vidimo tudi slap Rinka.

Logarska dolina je ena izmed najlepših v Evropi.

3.     KARAVANKE

Po Karavankah poteka meja med Slovenijo in Avstrijo.

Najvišji vrh v Karavankah je Stol (2236 metrov).

Na vzhodu Karavank je Mežiška dolina. 

2.2. Podnebje

PODNEBJE ALPSKIH POKRAJIN

Za Alpske pokrajine je značilno GORSKO PODNEBJE:

-        mrzle zime

-        hladna poletja

-        veliko padavin

-        od jeseni do pomladi so vrhovi pokriti s snegom

Višje kot gremo, hladneje je. Z višino se so temperature vse nižje.

Zato so tudi velike razlike med alpskimi kotlinami in dolinami ter visokimi gorami.

V gorah je hladneje.

Na osojnih straneh se sneg ne stali in je tam celo leto. (Osojna lega – stran, ki je obrnjena proč od sonca (je v »senci«))

Snežna meja je od 2400 – 2500 metrov. Snežna meja je meja, nad katero je vedno sneg.

***Naloga: V učbeniku, na strani 24 si poglej klimograma in ju analiziraj (najvišje in najnižje temperature v krajih; koliko je dežja in kdaj ga je največ; v katerem kraju pade več dežja itd.).***

2.3. Rastlinstvo

RASTLINSTVO ALPSKIH POKRAJIN

Zaradi razlik v temperaturah med dolinami in vrhovi, so nastali VIŠINSKI RASTLINSKI PASOVI. Na različnih višinah najdemo različne rastline.

Od spodaj navzgor si rastlinski pasovi sledijo tako:

-        v kotlinah in dolinah je listnati gozd

-        nad njim je mešani gozd

-        sledi iglasti gozd

-        nad iglastim gozdom so pašniki, grmovja in ruševje

-        na vrhu so gole skale in grušč

Nekatere vrste so redke, zato so zavarovane. Med najbolj znanimi je planika.

Za živalski svet so značilne številne živali: koze, ovce, divje svinje, govedo, podlasica, lisica itd. Nekatere od njih so zaščitene: gams, kozorog, svizec.

*** Naloga: Premisli, kako bi lahko zavarovali rastlinski in živalski svet, da ne bi bil ogrožen.***

2.4. Vodovje

VODOVJE ALPSKIH POKRAJIN

V Alpskih pokrajinah izvira veliko naših pomembnih rek.

1.     SOČA

 Izvira v Julijskih Alpah, v dolini Trente.

           IZVIR SOČE                                           REKA SOČA

2.     SAVA DOLINKA in SAVA BOHINJKA

 Sava Dolinka izvira v Zelencih. Sava Bohinjka izvira kot slap nad Bohinjskim jezerom. Reki se srečata in združita v reko Savo.

                   SAVA DOLINKA                                               SAVA BOHINJKA

3.     SAVINJA

 Izvira nad slapom Rinka v Logarski dolini v Kamniško-Savinjskih Alpah.

                         SAVINJA

Reke v Alpskih pokrajinah v prvi polovici leta dobijo vodo iz talečega se snega v visokogorju, jeseni pa vodotoki narastejo zaradi dežja. Za alpske reke je značilen velik padec, zato so na alpskih rekah nastale številne hidroelektrarne.

Hidroelektrarna je elektrarna, ki elektriko pridobiva tako, da izkorišča moč vodnega padca. 

Poleg rek imamo v Alpskih pokrajinah tudi jezera. Najbolj znani jezeri sta:

-        Bohinjsko jezero

-        Blejsko jezero

                        BOHINJSKO JEZERO

                             BLEJSKO JEZERO

*** Naloga: Ponovi ob zemljevidu. Na zemljevidu poišči vse zgoraj omenjene in zapisane reke ter jezera.***

2.5. Triglavski narodni park

TRIGLAVSKI NARODNI PARK

***Naloga: Poišči Triglavski narodni park na tvojem zemljevidu.***

Triglavski narodni park je pomemben zaradi ohranjanja naravne in kulturne dediščine.

Naravna dediščina – kar nam je dano v naravi ter ohranjamo in ne uničujemo (živali, rastline, jezera, gore, …)

Kulturna dediščina – kar je ustvaril človek ter ohranjamo in ne uničujemo (stare hiše, spomeniki, stari dokumenti, stari predmeti, …)

V Triglavskem narodnem parku živi veliko živali in raste veliko rastlin, ki so zaščitene in avtohtone/domače.

(AVTOHTONA – je vrsta organizma (rastlina, žival ipd.), ki je domača oz. specifična za neko geografsko področje.)

***Naloga: Oglej si video o Triglavskem narodnem parku in spoznaj rastlinstvo, živalstvo in druga bogastva tega parka.***

3. Ponavljanje Alpski in Predalpski svet

Ta teden je na vrsti ponavljanje in utrjevanje za temi Alpski in Predalpski svet. 

V mapi Oddaj nalogo vas čaka dokument, ki ga rešite in oddajte.

Pomagajte si z učbenikom in zapisanim v zvezku.

Potrudite se in uspešno!

4. Primorske pokrajine

PRIMORSKE POKRAJINE

Primorske pokrajine zavzemajo jugozahodni del Slovenije. So edina slovenska pokrajina, ki obsega tudi morje. Na jugu segajo do hrvaške meje. Na zahodu mejijo z Italijo.

Primorske pokrajine so:

-        Koprsko gričevje / Koprska brda / Koprsko primorje 

-        Brkini

-        Kras

-        Vipavska dolina

-        Goriška brda

 ***Naloga: Na zemljevidu poišči vse te pokrajine.***

4.1. Površje

POVRŠJE PRIMORSKIH POKRAJIN

Primorske pokrajine delimo na:

-        flišne pokrajine

-        kraške pokrajine

Fliš je vrsta kamine, ki ne prepušča vode. Flišnate pokrajine so bolj gričevnate. Med flišnate pokrajine uvrščamo: Koprsko primorje, Brkine, Vipavsko dolino in Goriška brda.

Na flišu je nastala rodovitna rjava prst.

Apnenec je značilen za kraške pokrajine. Apnenec prepušča vodo. Planota Kras je edina kraška pokrajina v primorskem svetu. Na apnencu nastaja jerovica (rdeča prst ali terra rossa).

4.2. Jadransko morje

JADRANSKO MORJE
 

Jadransko morje je del Sredozemskega morja.

 Značilnosti slovenskega morja

Slovensko morje je plitvo (ni globoko), manj slano in toplejše od ostalega Jadranskega morja.

Morje je zaradi rečnih nanosov zelo plitvo. Reke se izlivajo v morje in s seboj nosijo pesek in mulj. Morje zato ni globoko, saj se na dnu kopičita pesek in ostali kamni.

Naše morje je v povprečju globoko 20–23 m. Slovensko morje je plitvo, zato se lahko hitro segreje oz. ohladi. Pri nas ob morju je pozimi topleje, kakor v notranjosti Slovenije.

V morju so tudi pomembni morski tokovi. Med plavanjem v morju se nam zgodi, da kar naenkrat začutimo hladen pas vode, močnejši tok ali vrtinec vode. To je morski tok. Morski tok je lahko hladen ali topel.