LAHKIH NOG NAOKROG V OBČINI ŠKOFJA LOKA

Izhodišče: Škofja Loka (348 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,1669°N / 14,309°E

Cilj: Grad Divja Loka (Stari grad) (502 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 0 h 40 min

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: ni podatka

Višinska razlika: 154 m

Višinska razlika po poti: 175 m

 

 

Opis poti:

Z izhodišča se najprej sprehodimo do Loškega gradu, nato pa vzpon nadaljujemo po markirani in sprva še asfaltirani cesti. Cesta kmalu izgubi asfaltno prevleko in nas pripelje na razgledna travnata pobočja. Ob vse lepših pogledih na Lubnik, Škofjo Loko in Kamniško Savinjske Alpe, pa se v nekaj minutah nadaljnje hoje sprehodimo do razgledne plošče na Kranclju. Od razgledne plošče se cesta spusti do domačije Grebenar, od koder vzpon nadaljujemo po makadamski cesti v smeri Lubnika. Po krajšem vzponu stopimo v gozd, kjer se cesta spremeni v kolovoz. Sledi nekaj minut hoje skozi gozd, nato pa se pot spusti do bližnje ceste, ki vodi od Škofje Loke proti Gabrovem in Breznici. Cesto dosežemo ravno na serpentini, kjer je nekaj parkirišč, mi pa pot nadaljujemo desno v smeri Starega gradu (naravnost po cesti Lubnik čez Gabrovo, naravnost po pešpoti Lubnik čez Lužo). Pot nadaljujemo po kolovozu, ki preči pobočja proti desni, nato pa zavije v levo in nas pripelje do razgledišča na Kamniško Savinjske Alpe. Sledi kratek spust, nato pa pot zavije desno preko grape, od katere se hitro povzpnemo do označenega razpotja. Tu nadaljujemo desno v smeri Starega gradu, do katerega nas loči le še nekaj minut hoje.

Ob poti: Krancelj (453m)

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Lubnik (1 h 35 min)

Pot vas čez zelena polja in senčne gozdove popelje do cerkve v Crngrobu, ki skriva mnogo zakladov.

Opis poti

1. Pot pričnemo nasproti avtobusne postaje v Škofji Loki, kjer je postavljena informativna tabla poti. Odpravimo se po Šolski ulici, mimo Aleje znamenitih Ločanov, pred pokopališčem zavijemo levo do Ceste talcev in mimo Groharjevega naselja. Tu se lahko odpravimo levo na ogled Stare Loke, zanimivega zgodovinskega naselja omenjenega že l. 973.

2. Našo pot nadaljujemo v smeri vasi Papirnica in Pevno, kjer nas ob poti spremljajo zelena polja in čudovit pogled na Lubnik. Sprehodimo se mimo številnih znamenj na križiščih cest, v zavetju malega gozdička ob cesti pa lahko opazimo tudi spomenik padlim vojakom. Nekoliko naprej naletimo na še eno križišče in nadaljujemo po desnem kraku, po makadamski poti.

3. Odpravimo se naravnost čez polja, s krasnim razgledom na gore v ozadju. Nadaljujemo po gozdni cesti mimo Rdečega znamenja proti Crngrobu. To spada med najstarejša znamenja v Sloveniji in spominja na smrtonosno kugo.

4. Od znamenja do konca gozdička nas loči le še nekaj minut hoje. Ko pridemo na plano, že lahko zagledamo zvonik cerkve Marijinega oznanenja. Ta mogočna romarska cerkev je iz 13. stol. Na zvoniku je freska sv. Krištofa, pod neogotskim nadstreškom pa znamenita freska o 47 prepovedanih nedeljskih opravilih, imenovana »Sveta nedelja«. Cerkev v svoji notranjosti skriva baročne zlate oltarje in dragoceno cerkveno opremo, kar lahko vidimo le, ko je odprta.

5. Nazaj na izhodišče se lahko vrnemo po isti poti. ali pa nadaljujemo z vzponom do vasi Planica in preko Križne gore (680m) v mesto, kar našo pot podaljša za kake 3 ure.

• Dodatek 3 ure

Pot pa lahko tudi podaljšamo in planinsko obarvamo z vzponom do vasi Planica in se nato preko Križne gore (680m) vrnemo v mesto. Če se odločimo za ta povratek, pot nadaljujemo navkreber za cerkvijo in sledimo markacijam, dokler ne prispemo do vasi Planica od koder je čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe. V bljižini vasi se nahaja tudi cerkvica, od katere lahko pot nadaljujemo rahlo navzdol proti Križni gori. Po slabi uri hoje prispemo na začetek vasi Križna gora. Od tu je čudovit pogled tako na Kamniško Savinjske kot tudi na Julijske Alpe, seveda pa opazimo tudi Lubnik in druge bližnje hribe. Od središča vasi je le kratek sprehod do cerkve Sv. Križa. Pot navzdol lahko nadaljujemo od tu, ali pa se vrnemo do ceste in nadaljujemo po njej. Ko pridemo v dolino nas do Škofje Loke loči le še kakih 20 min hoje.

Izhodišče: Crngrob (385 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,1986°N / 14,308°E

Cilj: Sveti nadangel Gabrijel (Planica) (824 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 1 h 30 min

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: nezahtevno

Višinska razlika: 439 m

Višinska razlika po poti: 470 m   Opis poti: Z izhodišča se najprej sprehodimo do cerkve, ki se nahaja nad vasjo, od tam pa nadaljujemo po markirani poti, ki se začne levo od opuščene stavbe. Po krajšem vzponu čez travnik, gre pot v gozd, nato pa se po nekaj minutah priključi na kolovoz, po katerem nadaljujemo pot. Zmerno vzpenjajoč se kolovoz, se obrne nekoliko v levo, nato pa zavije desno ter se prehodno prične spuščati. Spust se po nekaj minutah konča, nato pa se pričnemo zmerno vzpenjati, po poti, ki nas nekoliko naprej vodi mimo nekaj metrov oddaljene klopce. Sledimo markirani poti, ki se še nekaj časa nadaljuje skozi gozd, nato pa se gozd konča in mimo kozolca dosežemo makadamsko cesto, kjer se nam z desne priključi še neoznačena pot iz naselja Dorfarje. Nadaljujemo naravnost, po cesti, ki postane asfaltna in ki nas mimo klopce in korita z vodo pripelje do nekoliko večjega križišča, kjer nadaljujemo levo v smeri Planice (tu bomo desno in naravnost s poti opazili obeležje NOB). Pot naprej nas vodi po asfaltni cesti, po kateri hitro prispemo do naselja Planica, kjer pri prvih hišah nadaljujemo ostro desno v smeri cerkve na Planici. Pri bližnjem znamenju (križu) zapustimo cesto in pot nadaljujemo po prijetni stezici, ki se prične zmerno vzpenjati. Steza se nadaljuje skozi gozd, le na delu, kjer nas pot vodi mimo vikenda, se nam prehodno odpre lep razgled, ki seže do Polhograjskega hribovja in Lubnika. Višje nas pot pripelje na neizrazit greben, po katerem v minuti ali dveh nadaljnje hoje prispemo do cerkve sv. nadangela Gabrijela na Planici.

 

Izhodišče: Škofja Loka (364 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,173°N / 14,2951°E

Cilj: Sveti Križ (Križna Gora) (680 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 1 h 10 min

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: ni podatka

Višinska razlika: 316 m

Višinska razlika po poti: 320 m   Opis poti: S parkirišča se vrnemo do glavne ceste, jo previdno prečimo, nato pa nadaljujemo po nekoliko ožji asfaltni cesti, katera nas vodi skozi vas Trnje. Po nekaj minutah se cesta razcepi na dva dela, mi pa nadaljujemo rahlo desno, po tisti, ki se rahlo spusti. Le malo naprej se asfalt konča, mi pa ob začetku desnega ovinka opazimo rdečo planinsko smerno tablo za Križno Goro, ki nas usmeri levo na kolovoz, ki se nadaljuje ob Virloškem potoku. V nadaljevanju se nekaj minut komaj znatno vzpenjamo po manjši deloma travnati dolinici, nato prečimo potoček ter se pričnemo strmeje vzpenjati skozi gozd. Po približno 15 minutah vzpona se pot položi in nas pripelje do zaselka Cavrn, kjer stopimo na asfaltno cesto. Cesta nas sprva vodi mimo nekaj hiš, nato pa pri križu zavije desno. Pri križu, torej na mestu, kjer cesta zavije desno, nadaljujemo naravnost na kolovoz, po katerem se ob lepih razgledih vzpnemo do bližnjega gozda. V gozdu se kolovoz razcepi na dva dela, mi izberemo levega markiranega, kateri se le malo višje prične prečno vzpenjati proti desni. Med prečenjem se nam odpre lep pogled proti cerkvi Svetega Križa na Križni gori in Kamniško Savinjskim Alpam. Pot se hitro vrne v gozd, kateri se nato konča tik pred manjšim prevalom, kjer se pot ponovno razcepi. Če nadaljujemo levo bomo v nekaj korakih prišli do lovske koče, če pa nadaljujemo desno pa v nekaj 10 korakih do cerkve Svetega Križa, od katere se nam odpre lep razgled. Ob poti: Trnje (383m), Cavrn (545m)

 

 

Izhodišče: Škofja Loka (348 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,1669°N / 14,309°E

Cilj: Krancelj (453 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 0 h 15 min

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: ni podatka

Višinska razlika: 105 m

Višinska razlika po poti: 105 m   Opis poti: Z izhodišča se najprej sprehodimo do Loškega gradu, nato pa vzpon nadaljujemo po markirani in sprva še asfaltirani cesti. Cesta kmalu izgubi asfaltno prevleko in nas pripelje na razgledna travnata pobočja. Ob vse lepših pogledih na Lubnik, Škofjo Loko in Alpe, pa se v nekaj minutah nadaljnje hoje sprehodimo do razgledne plošče na Kranclju. Ob poti: Loški Grad (348m) Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Grad Divja Loka (Stari grad) (25 min), Lubnik (1 h 45 min)

 

Izhodišče: Puštal (Na Dobravi) (355 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,157°N / 14,3127°E

Cilj: Sveti Andrej (nad Zmincem) (617 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 1 h 15 min

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: ni podatka

Višinska razlika: 262 m

Višinska razlika po poti: 270 m

 

 

 

 

 

 

 

 

Opis poti:

Od križišča se usmerimo desno, na cesto, ki preko mostu preči potok Hrastnica. Malo naprej nadaljujemo rahlo desno, pri kozolcu pa izberemo rahlo levo cesto. Sledi vzpon do zadnje hiše, kjer gremo desno, nato pa se strmo vzpnemo do roba gozda. Od roba gozda, kjer se nahajata križ in klop, se nam odpre lep pogled na Škofjo Loko, pot pa preide v gozd in se nadaljuje po vlakah in kolovozih. Višje, na nekaj razpotjih sledimo markacijam, pot pa se postopoma položi in nas vodi mimo še ene klopi in križa. Sledi nekajminutno prečenje, kjer po desni strani obidemo 652 metrov visok vrh Planina, ko pa stopimo iz gozda dosežemo asfaltno cesto, po kateri se vzpnemo do cerkve sv. Andreja. Opis in slike se nanašajo na stanje leta 2019 (oktober).

Izlet lahko podaljšamo do naslednjih ciljev: Sveti Ožbolt (nad Zmincem) (1 h)

 

Izhodišče: Sv. Andrej (610 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,1373°N / 14,3034°E

Cilj: Sveti Ožbolt (nad Zmincem) (859 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 1 h

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: nezahtevno

Višinska razlika: 249 m

Višinska razlika po poti: 249 m   Opis poti: Usmerimo se levo navzgor mimo gostilne Pri Ruparju, rahlo desno navkreber po travniku, na naši desni pa bomo nekaj metrov nad nami videli cerkvico Sv. Andreja. Markirana pot nas nato vodi v zmernem vzponu večinoma po gozdni cesti ali kolovozu, del poti pa tudi po stezi skozi gozd. Ko stopimo iz gozda nas markacija na drevesu usmeri ostro levo na kolovoz, naravnost pred nami pa že vidimo naš cilj – cerkvico Sv. Ožbolta na istoimenskem griču. Nekaj minut hodimo po tem kolovozu, nato pa nas markacije usmerijo rahlo levo navzgor preko dvorišča kmetije, nato pa spet pridemo na kolovoz. Že po nekaj metrih se lahko odločimo, da bomo pot nadaljevali po tem kolovozu, ki se zmerno vzpne do vrha griča, ali pa se bomo usmerili rahlo v levo na strmo, ozko stezo, ki nas do cilja pripelje bolj naravnost. Z vrha se nam odpre lep razgled proti Škofji Loki in okoliškim vasem, Lubniku, Staremu vrhu in Blegošu, ter seveda višjimi gorami za njimi.

 

Opis poti do Sv. Barbare, pot se lahko nadaljuje do Osolnika, ki pa se sicer nahaja v občini Medvode. Izhodišče: Sveta Barbara (Nova Hrastnica) (395 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,1358°N / 14,3095°E

Cilj: Osolnik (858 m)

Ime poti: -

Čas hoje: 1 h 50 min

Zahtevnost: lahka neoznačena steza

Zahtevnost smučanja: ni podatka

Višinska razlika: 463 m

Višinska razlika po poti: 500 m   Opis poti: Z izhodišča se usmerimo levo, kjer najprej prečimo most preko potoka Hrastnica, nato pa se držimo rahlo desno. Na koncu naselja cesta postane makadamska ter se prične vzpenjati skozi gozd. Višje prispemo na križišče iz katerega nadaljujemo naravnost, le malo naprej pa nas cesta pripelje do domačije Kamnar, kjer se vozna cesta konča. Hišo obidemo po levi strani, za kozolcem pa nadaljujemo po travnatem kolovozu, ki nas hitro popelje v gozd. Sledi nekaj minut prečenja skozi gozd, nato pa prispemo do cerkve sv. Barbare, od katere se nam odpre lep razgled. PROTI OSOLNIKU (OBČINA MEDVODE!) Od cerkve nadaljujemo ostro levo ter se po asfaltni cesti povzpnemo do domačije Kožuh. Pri domačiji nadaljujemo levo, kjer nadaljujemo po kolovozu, ki se nadaljuje proti zahodu, po njem pa nadaljujemo v rahlem prečnem vzponu do senožeti, kjer se konča. Tu nadaljujemo desno ter se vzpnemo ob levem robu senožeti, vzpenjamo pa se po neizrazitem grebenu. Ko malo višje stopimo v gozd se pojavi sledljiva in sprva zelo strma stezica, ki nas vodi desno od manjših pečin. Višje se steza položi in se prehodno povsem približa starejšemu kolovozu, nato pa se nadaljuje skozi gozd do neizrazitega Kožuhovega vrha. Tu se greben obrne rahlo bolj v desno, steza, ki se nadaljuje po in ob grebenu pa se sprva lahkotno spusti, nato pa se večinoma zložno do zmerno vzpenja. Nekoliko naprej se steza razširi v kolovoz, ko pa kolovoz zavije rahlo v desno, ga zapustimo in nadaljujemo levo na uhojeno, a v nadaljevanju kar precej zaraščeno stezico. Pot naprej nas vodi ob in po grebenu Mavrovca (841 m), nato pa se steza za nekaj minut ponovno položi. Nekoliko naprej zapustimo gozd, za obeležjem NOB pa se pot strmo vzpne po vse bolj razglednem vršnem pobočju Osolnika. Ko se steza položi dosežemo vrh, cerkev in vpisna skrinjica pa se nahajata še nekaj 10 korakov naprej. Izhodišče - sv. Barbara 0:45, sv. Barbara - Osolnik 1:10. Opis se nanaša na stanje novembra 2019, slike pa so še oktobra in novembra istega leta. Ob poti: Sveta Barbara (nad Hrastnico) (629m)

 

 

 

 

 

 

 

Izhodišče: Škofja Loka (348 m)

Izhodišče Širina/Dolžina: 46,1669°N / 14,309°E

Cilj: Lubnik (1025 m)

Ime poti: via Stari grad

Čas hoje: 2 h 15 min

Zahtevnost: lahka označena pot

Zahtevnost smučanja: ni podatka

Višinska razlika: 677 m

Višinska razlika po poti: 715 m

 

 

 

 

 

 

 

 

Opis poti:

Z izhodišča se najprej sprehodimo do Loškega gradu, nato pa vzpon nadaljujemo po markirani in sprva še asfaltirani cesti. Cesta kmalu izgubi asfaltno prevleko in nas pripelje na razgledna travnata pobočja. Ob vse lepših pogledih na Lubnik, Škofjo Loko in Kamniško Savinjske Alpe, pa se v nekaj minutah nadaljnje hoje sprehodimo do razgledne plošče na Kranclju. Od razgledne plošče se cesta spusti do domačije Grebenar, od koder vzpon nadaljujemo po makadamski cesti v smeri Lubnika. Po krajšem vzponu stopimo v gozd, kjer se cesta spremeni v kolovoz. Sledi nekaj minut hoje skozi gozd, nato pa se pot spusti do bližnje ceste, ki vodi od Škofje Loke proti Gabrovem in Breznici. Cesto dosežemo ravno na serpentini, kjer je nekaj parkirišč, mi pa pot nadaljujemo desno v smeri Starega gradu (naravnost po cesti Lubnik čez Gabrovo, naravnost po pešpoti Lubnik čez Lužo). Pot nadaljujemo po kolovozu, ki preči pobočja proti desni, nato pa zavije v levo in nas pripelje do razgledišča na Kamniško Savinjske Alpe. Sledi kratek spust, nato pa pot zavije desno preko grape, od katere se hitro povzpnemo do označenega razpotja. Tu nadaljujemo desno v smeri Starega gradu, do katerega nas loči le še nekaj minut hoje. Od gradu se vrnemo na razpotje, nato pa nadaljujemo v smeri Lubnika. Pot naprej preči poseko, nato pa preide v gozd, kjer zavije desno ter se prične strmeje vzpenjati. Po nekaj minutah strmina popusti in priključimo se poti čez Lužo. Nadaljujemo desno, pot pa nas iz gozda pripelje na travnato pobočje, s katerega se nam odpre lep razgled. Pot naprej preči kratek pas gozda ter nas za tem pripelje na širok kolovoz, po katerem se sprehodimo do vasi Gabrovo. Skozi vas sledimo markacijam, nas pa pot sprva vodi po asfaltni, nato pa še po makadamski cesti. Nad vasjo pot zapusti cesto in zavije rahlo desno v gozd, skozi katerega se prične strmo vzpenjati. Višje se pot postopoma položi ter se čez čas priključi širokemu kolovozu, katerega pa markirana pot nekajkrat preči. Sledi še nekaj minut hoje in pot, ki se zmerno do strmo vzpenja nas hitro pripelje na vrh Lubnika.

Ob poti: Krancelj (453m), Grad Divja Loka (Stari grad) (502m)

 

Interaktivno vodenje s trinajstimi postajami po Škofji Loki se prične in konča v pasijonski sobi na Mestnem trgu 24. Posamezne postaje so označene z oštevilčenimi ploščicami s simbolom Loškega pasijona na mestnem tlaku.

Za ogled poti je potrebno na pametni telefon naložiti aplikacijo Nexto, izbrati mesto Škofja Loka in nato vodnik po Romualdovi poti.

Postaje Romualdove poti se deloma prekrivajo s postajami križevega pota, kjer se sicer v pasijonski procesiji premikajo prizori iz Škofjeloškega pasijona. Od postaje do postaje vas vodi glas patra Romualda, loškega kapucina, ki je pred tremi stoletji v srednjeveški Loki prirejal pasijonske procesije in je tudi napisal besedilo Škofjeloškega pasijona.

 

 

 

Interaktivno vodenje traja poldrugo uro, omogoča igro, tekmovanje in zbiranje točk. Za opravljenih trinajst izzivov prejmete nagrado, v pasijonski sobi pa si lahko izdelate cekin. Svoje rezultate si lahko med sabo delite.

 

Tematska pot povezuje tri gradove: Loški grad, Zgornji stolp na Kranclju in Stari grad. Vsi so bili zgrajeni kot utrdbe mesta in so od 14. stol. dalje varovali Škofjo Loko. Za sprehod in ogled gradov priporočamo, da si vzamete dve uri časa, priporočljiva je tudi pohodna obutev.

·        Priporočen čas za ogled

2 uri

·        Dolžina poti - 5 km

Loški grad

Najprej se povzpnemo do Loškega gradu, kjer stoji tabla z opisom in zemljevidom poti, po kateri nas vodi simbol srednjeveškega paža. Na tabli so upodobljeni tudi modeli gradov po prvotnih podobah.

•  15 minut

Zgornji stolp na Kranclju

Od grajskih vrat naprej sledimo kažipotom in pridemo do razvalin Zgornjega stolpa na Kranclju, najstarejšega gradu iz 12. stoletja. Stolp, obdan z obzidjem in globokim jarkom, je imel več nadstropij in je bil visok okoli 30 metrov. V potresu leta 1511 je bil popolnoma porušen in tudi danes ostaja v razvalinah.

•  30 minut

Stari grad

Pot nadaljujemo preko vzpetine Štangrof in naravnost skozi križpotje, do gozda, kjer stoji spomenik Slavka Flisa, začetnika loškega turizma, ki je že davnega leta 1897 začrtal in uredil del te sprehajalne poti. Pot nadaljujemo do sedla, imenovanega Kobila, ki je ena od izhodiščnih točk za priljubljen planinski cilj Lubnik (1025m). Tam s ceste zavijemo desno na gozdno pot, po kateri prispemo do razvalin Starega gradu. Stare listine govorijo o gradu Wildenlach (Divja Loka), v katerem so prebivali roparski vitezi, kasneje pa loški vitezi. Obzidan grad je imel odlično naravno zaščito in dober pogled proti SV na Sorško polje, ker ga tedaj ni zastiral gozd.

•  35 minut

Kapucinski most

Po poti skozi Vincarško grapo pridemo v Vincarje, ki so dobile ime po viničarjih, ki so za potrebe škofov gojili vinsko trto. V staro mestno jedro se vrnemo, če sledimo Selški Sori po desnem bregu in v mesto vstopimo skozi tako imenovana Selška vrata pri Kapucinskem mostu.

Loška učna pot

Opis

Loška učna pot je začela nastajati v šolskem letu 2006/2007 v okviru mednarodnega šolskega projekta Comenius na OŠ Ivana Groharjain raziskovalne dejavnosti na Srednji lesarski šoli Škofja Loka.

Vir:

Srednja lesarska šola Škofja Loka

OŠ Ivana Groharja Škofja Loka

Zloženka LUP

Opazovalne točke

0 - Start

Osnovna pot je krožna, z začetkom in koncem pri OŠ Ivana Groharja. Pot je speljana mimo Loškega gradu do stolpa na Kranclju. Spustimo se do razgledišča nad Grebenarjem, kjer lahko opazujemo bližnjo in daljno okolico Škofje Loke. Nadaljujemo mimo Marijinega brezna - kraške jame in nunskega vodovoda, ki še danes služi svojemu namenu. Na sedlu Kobila se usmerimo proti razvalinam Starega gradu, od koder se spustimo v Vincarško grapo in se vrnemo na izhodišče.

1 - Lipa (navadna)

Povezava

Rastlinske vrste:

• LIPA

2 - Škofjeloški grad

Loški grad je bil v listinah prvič omenjen leta 1202. Prvotni grad so zgradili freisinški škofje, vendar je bil v potresu 1511 močno poškodovan. Temeljito so ga obnovili, dozidali grajsko kapelo, nov trakt z dvorano in ga s stopniščnimi zgradbami povezali s samostanom. V gradu so domovale uršulinke, v njem je bila dekliška šola, danes pa sta v njem Loški in Poštni muzej. Novembra 2008 so zaključili z obnovo severovzhodnega grajskega stolpa in rekonstrukcijo prvotnega grajskega vhoda. Ob obnovi severovzhodnega stolpa so pod tlakom današnjega stolpa odkrili prvotni okrogli romanski stolp iz 10. stoletja, ki je bil predhodnik današnjega stolpa, kar dokazuje, da je tu stal objekt že vsaj v desetem stoletju, če ne prej, čeprav zgodovina v tem obdobju opisuje le tako imenovani Stari grad. Vir: www.dnevnik.si

Burger.si1

Burger.si 2

Burger.si 3

Povezava

3 - Varujmo ogrožene živali - močerad

4 - Iva

Povezava

Rastlinske vrste:

• VRBA IVA

5 - Hrastov plutač

Povezava

6 - Zgornji stolp na Kranclju

Danes je to razvalina v obliki temeljnega zidu, ki leži na istoimenskem hribu tik nad Škofjeloškim gradom.

Zgrajen je bil pred 12. stoletjem. Je kvadratnega tlorisa, obdajala sta ga jarek in obzidje, saj je imel predvsem obrambno nalogo. Leta 1511 ga je  porušil potres.

Povezava

7 - Gorski (beli) javor

Povezava

Rastlinske vrste:

• BELI JAVOR

8 - Dob

Povezava

Rastlinske vrste:

• DOB

9 - Mokovec

Povezava

10 - Trepetlika

Povezava

Rastlinske vrste:

• TREPETLIKA

11 - Krancelj

Nad loškim gradom se dviga 449 m visoka vzpetina, s pobočja katere je zelo lep razgled na Sorško polje, vrhove Karavank in Kamniških Alp, Ratitovec, Lubnik ter Škofjeloško hribovje s Selško in Poljansko dolino.

12 - Kraški pojavi

Hrib med grajskim obzidjem in 449 m visokim Krancljem je iz oligocenskega konglomerata. Na travnikih za gradom se pojavljajo značilni kraški pojavi: Vrtače, kraške jame in brezna z jamsko fauno. V višjih legah sledi konglomeratu ozemlje ploščatih apnencev.

13 - Grebenarjeva domačija

Več kot 100 let stara domačija, poznana po znamenitih Grebenarjevih jaslicah, ki slovijo po raznoliki postavitvi figur, ki so jih domači prinašali domov iz romanj po vsem svetu.

14 - Jesen (veliki)

Povezava

Rastlinske vrste:

• VELIKI JESEN

15 - Marijino brezno

Marijino brezno je jama za Loškim gradom, poleg Medvedove doline, ki je nastala v konglomeratu. Jama sicer nima pretiranega jamskega okrasja, kot so kapniki in njim podobne tvorbe, lahko pa se pohvali z izredno dvorano iz konglomerata. V skupni dolžini premore okoli 2.000 m rovov in dvoran v treh etažah. Vir: DRP Škofja loka

Povezava

16 - Varujmo ogrožene živali - žaba

Živalske vrste:

• ZELENA REGA

17 - Bukev

Povezava

Rastlinske vrste:

• BUKEV

18 - Dišeča tramovka

Povezava

19 - Brek

Povezava

Rastlinske vrste:

• BREK

20 - Pravi kostanj

Povezava

Rastlinske vrste:

• PRAVI KOSTANJ

21 - Nunski vodovod

Napaja se iz studenca pod vasjo Gabrovo. Za potrebe Uršulinskega samostana ga je leta 1901 dala zgraditi prednica Katarina Majhnic. Danes oskrbuje z vodo del Vincarjev, Loški grad in Grebenarjevo domačijo.

22 - Maklen

Povezava

Rastlinske vrste:

• MAKLEN (POLJSKI JAVOR)

23 - Graden

Povezava

Rastlinske vrste:

• GRADEN

24 - Enovratni glog

Rastlinske vrste:

• ENOVRATI GLOG

25 - Jerebika

Povezava

26 - Rdeči bor

Povezava

Rastlinske vrste:

• RDEČI BOR

27 - Varujmo ogrožene rastline - mušnica

28 - Bela jelka

Povezava

Rastlinske vrste:

• BELA JELKA

29 - Macesen

Povezava

Rastlinske vrste:

• NAVADNI MACESEN

30 - Varujmo ogrožene živali

31 - Varujmo ogrožene rastline - črničevje

32 - Rdeči dren

Povezava

Rastlinske vrste:

• RDEČI DREN

33 - Črni gaber

Povezava

Rastlinske vrste:

• ČRNI GABER

34 - Stari grad

S prevala imenovanem Kobila lahko sledite poti desno v gozd, ki vas pripelje do razvalin Starega gradu. Prvotna, do nedavnega najstarejša znana srednjeveška utrdba na loškem ozemlju, je bila prvič omenjena okoli leta 1202, v starih listinah imenovana kot Wildenlack (Divja Loka).

Povezava

35 - Vincarški graben

Krancelj in Vincarški graben sta znana po največ znanih lesnih glivah v ožjem območju Škofje Loke. Več o gobah ...

36 - Smreka

Povezava

Rastlinske vrste:

• NAVADNA SMREKA

37 - Beli gaber

Povezava

Rastlinske vrste:

• NAVADNI GABER

38 - Črna jelša

Povezava

Rastlinske vrste:

• ČRNA JELŠA

39 - Varujmo ogrožene rastline - lisička

40 - Nagnoj

Povezava

Rastlinske vrste:

• ALPSKI NAGNOJ

Rastlinske vrste

ALPSKI NAGNOJ

ALPSKI NAGNOJ – Laburnum alpinum (Mill.) Presl – grm

Družina: metuljnice (Fabaceae)

Opis: alpski nagnoj je v Sloveniji najbolj razširjena vrsta nagnoja; cveti od maja do julija z rumenimi metuljastimi cvetovi, ki sestavljajo grozdasta socvetja. Listi nagnoja so dlanasto sestavljeni iz treh lističev.

Habitat: od nižin do subalpinskega pasu; v redkih gozdovih, na posekah, med grmovjem po skalovju in pobočjih, v južnih Alpah pa tudi v senčnih bukovih in iglastih gozdovih, predvsem na kamnitih, ne presuhih in rahlo vlažnih tleh; raste na svetlem ali v delni senci; grm ali do 4 m visoko drevo.

BELA JELKA

BELA JELKA (NAVADNA JELKA) – Abies alba Mill. – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 60 m visoko, do 3 m široko drevo z belosivo luskasto skorjo. Iglica sploščene, na vrhu tope ali šibko zaobljene, zgoraj temnozelene, z razločno osrednjo žilo, spodaj z dvema srebrnobelima progama, odpadejo po 8-10 letih. Storži so pokončni, zeleno rjavi, luske pa imajo na vrhu značilen izrastek. Dozoreli storži razpadejo, olesenela osrednja os storža pa lahko še leta ostane na drevesu.

Habitat: mešani gozdovi (zlasti jelovo-bukovi).

Posebnosti: doseže starost do 600 let. Prizadeta zaradi vplivov okolja.

BELI JAVOR

BELI JAVOR (Gorski javor) – Acer pseudoplatanus L. – drevo

Družina: javorovke (Aceraceae)

Opis: zraste do 40 metrov, deblo je ravno, pokrito s sivim in sprva gladkim lubjem, ki pri starejših drevesih razpoka na široke luskaste plošče. Krošnja je velika in pravilno oblikovana.

Listi so na dolgih pecljih, nasprotno nameščeni, enostavni, petkrpi z neenakomerno narezanim robom. Zgornja stran je temno zelene barve, spodnja pa je sivkasto zelena in ob listnih žilah dlakava.

Cvetovi so drobni, zeleno rumeni, združeni v grozdasta socvetja. Oplojeni cvetovi se razvijejo v krilata semena s krili nameščenimi v obliki črke V. Plodovi so v socvetjih nameščeni na kratkih pecljih rdečkaste barve, dozoreli pa odpadejo in odjadrajo s pomočjo vetra.

Habitat: najbolje uspeva na zmerno vlažnih apnenčastih tleh z globoko in rodovitno prstjo.

Posebnosti: drevo uporabljajo za pohištvo, saj ima zelo kvaliteten les.

BREK

BREK (Sorbus torminalis (L.) Crantz)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: 3-12 m visoko drevo ali grm. Listi pecljati, grobo priostreno 3- do 4-krpi, jajčasti, po robu fino nazobčani, spodaj volnato dlakavi, zgodaj ogolijo. Cvetovi beli, združeni v pakobulasta socvetja, močno vonjavi. Plod valjast do okrogel.

Ocena ogroženosti: verjetno ni ogrožen.

BUKEV

BUKEV (Fagus sylvatica L.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 24-40 m visoko drevo. Deblo s sivo in gladko skorjo. Listi pecljati, jajčasto suličasti, z valovitim, celim robom, bleščeči ter po robu z dolgimi, prileglimi dlakami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi združeni v viseče, kroglaste mačice, ženski cvetovi po 2 skupaj, skoraj sedeči. Zreli plodovi (žir) po 2-3 v skupnem, bodičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČRNA JELŠA

ČRNA JELŠA (Alnus glutinosa (L.) Gaertn.)

Družina: brezovke (Betulaceae)

Opis: 10 do 25 m visoko drevo. Deblo enostavno, s črnikasto, razbrazdano skorjo. Mlade veje in listi lepljivi. Listi pecljati, narobesrčasti, zaokroženi ali z izrobljenim vrhom, topo nazobčani. Moški cvetovi v visečih mačicah, ženski cvetovi ob zrelosti podobni majhnim storžkom.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

ČRNI GABER

ČRNI GABER (Ostrya carpinifolia Scop.)

Družina: gabrovke (Carpinaceae)

Opis: do 6 m visoko drevo ali grm. Skorja na mladih drevesih gladka, sicer razpokana in temnejša. Listi jajčasti, enostavni, po robu 2-krat fino nazobčani, kratkopecljati, listne žile nekoliko izstopajo. Cvetovi enospolni, pojavijo se po olistanju. Moški cvetovi brezvenčni, združeni v dolge, viseče, gostocvetne mačice. Ženski cvetovi v visečih mačicah. Krovni listi plodov napihnjeni, belkasti do bledorumeni (zato ženska socvetja spominjajo na ženska socvetja hmelja ali majhnim »storžkom«). Plod je orešek.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

DOB

DOB (Quercus robur L.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: do 50 m visoko drevo. Skorja starejših dreves globoko izbrazdana. Listi pecljati, globoko pernato nacepljeni, pri dnu z dvema ušescema, goli, usnjati. Cvetovi enospolni, moški združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični, zelenkasti. Plodovi (želodi) na skupnem peclju, v skledičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

ENOVRATI GLOG

ENOVRATI GLOG (Crataegus monogyna Jacq.)

Družina: rožnice (Rosaceae)

Opis: do 6 m visoko, razvejano nizko drevo ali grm. Listi globoko krpati do deljeni, bleščeče temnozeleni, krpe suličaste, celorobe ali le v zgornji polovici nazobčane. Prilisti cvetočih poganjkov celorobi, kvečjemu po robu z redkimi zobci. Cvetovi beli, 5-števni, z izrazitim vonjem. Vrat navadno 1, redkeje 2, prašniki številni. Plod bleščeče rdeč.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

GRADEN

GRADEN (Quercus petraea (Matt.) Lieb.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: 5-30 m visoko drevo. Deblo vitko, plitvo izbrazdano. Listi pecljati, plitvo pernato nacepljeni, v mladosti po spodnji strani puhasti, pri dnu brez ušesc, togi. Cvetovi enospolni, moški združeni v viseče mačice, ženski cvetovi posamični, zelenkasti. Plod (želod) sedeč ali kratkopecljat, v skledičastem ovoju.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

LIPA

LIPA (Tilia platyphyllos Scop.)

Družina: lipovke (Tiliaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Skorja nekoliko izbrazdana, temna. Listi pecljati, srčasti, nekoliko asimetrični, po robu nazobčani, mehki, po obeh straneh kratkodlakavi in enako zeleni, po spodnji strani v žilnih kotih belo puhasti. Cvetni peclji mehkodlakavi. Socvetja pakobulasta, redkocvetna, s kožnatim podpornim listom, cvetovi dišeči. Plod (orešek) okrogel, trd, s 4-5 vzdolžnimi rebri, dlakav.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

MAKLEN (POLJSKI JAVOR)

MAKLEN (POLJSKI JAVOR) (Acer campestre L.)

Družina: javorovke (Aceraceae)

Opis: do 25 m visoko drevo. Lubje starejših dreves pogosto belkasto. Listi 5- do 7- krpi, dolgopecljati, 4-10 cm široki, listne krpe celorobe, tope. Cvetni peclji puhasti, vsebujejo mleček. Cvetovi združeni v viseča socvetja, zelenkastorumeni, razvijejo se v času olistanja. Plodovi krilati, paroma združeni, med seboj tvorijo iztegnjeni kot (180°).

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNA SMREKA

NAVADNA SMREKA – Picea abies (L.) Karsten – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 50 m visoko in okoli 3 m široko drevo z luskasto rdečerjavo skorjo. Temnozelene iglice do 3 cm dolge, bodeče, ošiljene, nameščene okrog in okrog vej, odpadejo po 5 – 12 letih. Cveti maja ali junija na 3 do 4 leta. Vetrocvetka. Zreli storži povešeni, rjavi, 10 – 16 cm dolgi, 3 – 4 cm debeli, oleseneli. Odpadejo v celoti.

Habitat: sveža do vlažna, ilovnata do peščena tla. Mešani do čisti smrekovi gozdovi

Posebnosti: razmeroma hitro raste; znana do 500 let stara drevesa.

NAVADNI GABER

NAVADNI GABER (Carpinus betulus L.)

Družina: gabrovke (Carpinaceae)

Opis: do 25 m visoko drevo, redko grm. Deblo sivkasto, gladko, pogosto z vzdolžnimi brazdami. Listi pecljati, eliptični, okrog 5 cm veliki, po robu nazobčani, z izstopajočimi stranskimi žilami. Cvetovi enospolni, moški cvetovi v mačicah, brez cvetnega odevala, ženski cvetovi združeni v viseče mačice, zelenkasti. Plod je orešek, ki se razvije na 3-krpem plodnem listu.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

NAVADNI MACESEN

NAVADNI MACESEN (EVROPSKI MACESEN) – Larix decidua Mill. – drevo

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo z razbrazdano sivorjavo luskasto skorjo. Svetlozelene iglice mehke, 2-3 cm dolge, jeseni porumenijo in odpadejo. Cveti na 3-5 let, od marca do maja. Storži sprva zeleni; zreli, do 4 cm dolgi porjavijo in olesenijo. Semena izpadejo septembra do novembra, prazni storži ostanejo na drevesu in odpadejo skupaj s posušenimi vejami.

Habitat: rahla glinena in apnenčasta tla. Svetloljuben,

Posebnosti: pri nas edini iglavec, ki pozimi odvrže iglice. Ima zelo cenjen trd les.

PRAVI KOSTANJ

PRAVI KOSTANJ (Castanea sativa Mill.)

Družina: bukovke (Fagaceae)

Opis: do 30 m visoko, razvejano drevo. Deblo gladko, svetlo sivkasto. Listi pecljati, podolgasto suličasti, po robu bodičasto nažagani, do 20 cm dolgi, čvrsti. Cvetovi enospolni, moška socvetja združena v viseče do pokončne, močno vonjave mačice, ženski cvetovi posamični ali po 2-3 skupaj. Plodovi rjavi (kostanj), obdaja jih skupen bodičast ovoj.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

RDEČI BOR

RDEČI BOR (Pinus sylvestris L.)

Družina: borovke (Pinaceae)

Opis: do 40 m visoko drevo. Steblo z rdečkasto skorjo, krošnja nesorazmerna, razmaknjena. Listi igličasti, po 2 skupaj izraščata iz kratkega poganjka, koničasti, do 6 cm dolgi. Smolni kanali v iglicah nameščeni ob robu iglice. Storži jajčasti. Semena krilata.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

RDEČI DREN

RDEČI DREN (Cornus sanguinea (Schr) K. Richt.)

Družina: drenovke (Cornaceae)

Opis: od 2-5 m visok grm ali nizko drevo. Mlade veje ponavadi vinsko rdeče. Listi jajčasti, nasprotno nameščeni, z izrazitimi žilami, po spodnji strani s prileglimi, dvokrakimi dlakami ali s štrlečimi enostavnimi in dvokrakimi dlakami, kjer daljši krak štrli. Cvetovi beli, združeni v kobulasta, ovršna socvetja, izrazito dehteči, pojavijo se po olistanju, 4- števni. Plod koščičast, črnomoder, okrogel.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

TREPETLIKA

TREPETLIKA (Populus tremula L.)

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: do 20 m visoko drevo. Lubje mladih dreves rumenkastorjavo, kasneje potemni. Mladi poganjki skoraj goli. Listi dolgopecljati, skoraj okrogli, po robu valovito, toponazobčani, spodaj svetlejši, goli. Cvetovi enospolni, združeni v viseče mačice. Podporni listi cvetov na vrhu nazobčani, dlakavi.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

VELIKI JESEN

VELIKI JESEN (Fraxinus excelsior L.)

Družina: oljkovke (Oleaceae)

Opis: do 40 m visoko tridomno drevo. Skorja debla vzdolžno izbrazdana, sivorjava. Mlade veje olivno zelene, v prerezu okrogle, raztreseno porasle z lenticelami (zračne špranje). Popki črnikasti. Listi pecljati, pernato deljeni, segmentov 9-13, eliptični do jajčasti, po robu grobo nazobčani (zobci naprej štrleči), sedeči, le spodnji par včasih kratkopecljat. Cvetovi eno- in dvospolni, združeni v obstranska, mnogocvetna socvetja, brez venca. Plodovi so krilati oreški, seme krajše od polovice celotne dolžine plodu.

Ocena ogroženosti: ni ogrožen.

VRBA IVA

VRBA IVA (Salix caprea L.)

Družina: vrbovke (Salicaceae)

Opis: do 10 m veliko drevo ali grm. Mlade veje puhaste, kasneje ogolijo. Lubje mladih vej gladko, brez vzdolžnih gub. Listi kratkopecljati, široko eliptični, najširši nad sredino, po spodnji strani svetli, mehkodlakavi, zgoraj goli. Cvetovi enospolni, dehteči, pojavijo se pred olistanjem, združeni v jajčaste mačice. Prašnika 2, prašnične niti pri dnu gole, plodnica srebrnodlakava, brazdi pokončni, prilegli druga k drugi.

Ocena ogroženosti: ni ogrožena.

Živalske vrste

ZELENA REGA

ZELENA REGA (Hyla arborea)

Družina: Rege (Hylidae)

Opis: Velikost 3-5,5 cm. Koža je gladka. Zadnje okončine so dolge. Zenica je vodoravna. Na konicah prstov ima zaobljene blazinice za oprijemanje podlage. Telo je običajno živo zeleno. Samec ima rumeno, samica belo grlo. Mrest je v obliki 2-3 cm velikih kupčkov pritrjen na bilke. Najdemo jo na gozdnih obronkih, na travnikih z višjim rastlinjem in mejicah. Je splošno razširjena po vsej Sloveniji.