Slovenska moderna

7. Ivan Cankar- Hlapci

Cankarjeva drama Hlapci prikazuje, podobno kot povest Martin Kačur, boj intelektualca z zaostalimi socialnimi in političnimi razmerami pa tudi njegov notranji etični boj.

Zgodba

dejanje se odvija na dan volitev (mišljene so volitve leta 1907) na vrtu pred županovo krčmo. Županova hči Anka prekine zvezo z učiteljem Jermanom, ker se ji zdi njegova ljubezen mračna in dolgočasna. Kmalu zatem se Jermanu pridružijo sodelavke Minka, Geni in Lojzka, pogovarjajo se o volitvah - o njih trezno razmišlja le Lojzka. Učitelj Komar že vnaprej proslavlja zmago liberalcev. Norčuje se iz Hvastje, svojega sodelavca, ki ne skriva verskega prepričanja. Hvastja ga opomni, da bo še klečal pred njim. Na vrt pridejo župan, zdravnik in nadučitelj ter v puhlih frazah govore o ljudstvu. Vse preseneti novica, da so na volitvah zmagali klerikalci, vendar se novi situaciji hitro prilagodijo: ko pride župnik, ga spoštljivo pozdravijo in se mu klanjajo.    

dejanje prikazuje učitelje v šolski knjižnici, ki je hkrati zbornica, tik po volitvah. Svoje prepričanje so že popolnoma spremenili in zdaj odstranjujejo iz knjižnice vse knjige, ki »dišijo« po svobodomiselnosti oziroma liberalizmu. Uresniči se tudi to, kar je Komarju napovedal Hvastja: nekdanji vnet nasprotnik klerikalcev mora poklekniti predenj in ga prositi odpuščanja. Župnik znova obišče učitelje in svari Jermana, naj preneha s svojim delovanjem ter se ukloni oblasti, Jerman pa mu da jasno vedeti, da se to ne bo zgodilo.       

dejanje poteka v Jermanovi sobi. Učitelj in kovač Kalander, njegov najbližji sodelavec, načrtujeta ustanovno zborovanje izobraževalnega društva. V svojem delovanju vztrajata, čeprav vesta, da mu večina ljudi ni naklonjena - tudi tistih, ki jim je njuno prizadevanje namenjeno, ne. Preprosto ljudstvo je vdano veri in napačno sklepa, da je Jerman usmerjen proti njej; izid volitev pa njihov odpor še okrepi. Po Kalandrovem odhodu Jermana zaporedoma obiščeta Lojzka in župnik. Lojzki Jerman zaupa, da jo ima rad, ker sta »tako sama med živimi ljudmi«. Ob župnikovem prihodu je seveda začuden.      

dejanje je postavljeno v krčmo, kjer se Jerman pripravlja na zborovanje. Ob njem je samo Kalander z dvema delavcema. Lojzka ga pride posvarit, naj odpove zborovanje, ker ga bodo sicer kazensko premestili, Komar pa mu škodoželjno sporoči, da je v ta namen zbral že mnogo podpisov. A Jerman si ne premisli, ker hoče dokazati, da ga z nasprotovanjem in grožnjami niso strli. Ko je krčma končno polna, spregovori ljudem, čeprav vidi, da so sovražno razpoloženi.   

dejanje se spet odvija v Jermanovi sobi. Do božiča manjka še nekaj dni. Pri Jermanu sta Lojzka in Geni, v sosednji sobi pa umira mati. Jerman je premeščen na Goličavo, a huje kot to ga razjeda občutek krivde, da bo zaradi svojega »brezverskega« delovanja kriv materine prezgodnje smrti - to mu potrdi tudi zdravnik. Nekatere Jermanove misli dajejo Hvastji slutiti, da se namerava ubiti; zato mu ob slovesu zaželi, da bi jih Bog odgnal. Tudi Lojzki se zdi, da se poslavljata za večno. Jerman je notranje strt: Kalandru pove, da ne bo več zboroval, župnika, ki je obiskal bolno mater, prosi za odpuščanje. Potem poklekne k materi in prosi odpuščanja še njo - a mati leži, kot da bi bila mrtva. Jerman vzame v roko pištolo in sklene sam končati svoje življenje; takrat ga pokličeta dva glasova, materin in Lojzkin. Lojzka pristopi k njemu, potem pa gresta skupaj k materi, da bi ju blagoslovila za novo življenje.

Dramski konflikt

Cankarjeva drama temelji na dveh glavnih konfliktih: zunanjem in notranjem.

Glavni zunanji konflikt predstavlja nasprotje med Jermanom in župnikom v prvih treh dejanjih. v njih sta oba moža enako močni osebnosti - enako intenzivno zastopata vsak stališča. Župnikova stališča so legalna, zakonita - temeljijo na zakonih uradne oblasti in cerkve, Jermanova legitimna, kar pomeni, da prav tako izhajajo iz zakonov, vendar ne uradnih, ampak moralnih. Učitelj se bori za pravičnost in druge moralne vrednote, vendar je na koncu poražen, ker je njegov nasprotnik močnejši oziroma notranje trdnejši.

Zunanjih konfliktov je v drami še nekaj; to so predvsem naslednja nasprotja: med učiteljema Komarjem in Hvastjo, med uporniškim Kalandrom in njegovo pobožno ženo, med Jermanom in Komarjem, med Jermanom in razjarjeno množico… Ta nasprotja v glavnem ponazarjajo razmere v novi politični situaciji oziroma vpliv vladajoče duhovščine na različne sloje ljudstva, ne vplivajo pa na Jermanovo končno odločitev. Za to je pomembnejši konflikt v njem samem. Ta konflikt ustvarita nasprotujoči si hotenji, da bi izpolnjeval svoje družbeno poslanstvo in da bi pri tem ostal etično čist tudi v osebnem življenju. Občutek krivde za materino smrt povzroči v Jermanu bistven preobrat. Jerman prepusti svojo družbeno vlogo Kalandru, sam pa sprejme premestitev na Goličavo. Tudi on, tako kot Martin Kačur, ni zgolj žrtev sovražnih zunanjih sil, saj se odpove svojemu poslanstvu zaradi notranjih, etičnih vzgibov.

Tragičnost

Tragičnost je posledica sovražnih zunanjih sil (oblasti) pa tudi junakovih Jermanovih) osebnostnih lastnosti oziroma njegovih lastnih dejanj, vendar ni tako izrazita kot v tragediji. Jerman je ob koncu drame sicer notranje zlomljen in se odpove akciji, vendar se mu odpirajo nove možnosti, novo življenje.

Komičnost se kaže v Hlapcih na različne načine: kot satira, karikatura in ironija.

Satirično in karikirano je prikazano obnašanje učiteljev v zvezi z volitvami: nekdanji liberalci postanejo čez noč zavzeti klerikalci in se trudijo, da bi bilo to čim bolj očitno. Ironija, posmeh z videzom resnosti, se izraža v njihovem govorjenju. Ironična je npr. glasno izrečena misel učiteljice Geni: »Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške.« Tudi del Jermanovega govora na zborovanju je ironičen. Tako lahko npr. razumemo njegovo izjavo sovražni množici: »Prav je, da ste dobre volje v teh žalostnih časih, ko draginja tare in davki tišče - « (2. odlomek)

Idejne razsežnosti drame

V Cankarjevi drami se prepleta več idej. Prva je kritika političnih razmer po volitvah leta 1907. Po zmagi katoliške (klerikalne) politične stranke so bili liberalno usmerjeni učitelji izpostavljeni hudim pritiskom in odkritim grožnjam, da bodo izgubili službo, če ne spremenijo svojega prepričanja. Jerman je npr. za kazen premeščen na Goličavo.

Kritična misel pa je namenjena tudi tistemu delu liberalnega učiteljstva, ki je po nastopu nove oblasti klonil pod njenim pritiskom in tako pokazal, da njegova liberalnost sploh ni bila prepričanje, ampak nekakšna moda.

Ideja o brezznačajnosti in klečeplazenju učiteljske in druge inteligence je druga temeljna ideja Cankarjeve drame. Naslov Hlapci se najprej nanaša na ta sloj, označuje pa slepo služenje gospodarju - vladajoči stranki.

Tretja ideja je kritika neozaveščenosti in pokorščine neukega kmečkega ljudstva, ki se v imenu vere vdano postavi na stran vladajočih in brezobzirno obračuna s tistim, ki je deloval za njegovo dobro. Prav temu sloju je naslovna beseda hlapci največkrat namenjena, ko jo neposredno izreka Jerman na zborovanju.

Kritiki omenjenih razmer in človeških značajev pa se pridružujeta še dve ideji: ideja o nemoči posameznika (učitelja), da bi spremenil dane razmere, in ideja o odrešilni moči ljubezni. Jerman prepusti družbeni boj Kalandru, ker postane občutek krivde (torej njegov osebni etični problem) močnejši od revolucionarnega hotenja. Podobno kot Raskolnikov v Zločinu in kazni se poda na pot očiščenja in sprave s seboj ter svetom s pomočjo ljubezni. Ljubezen je čudežna sila, ki izravna nasprotja in vrača izgubljeni smisel življenja. Hlapci s to idejo prerastejo iz ostre družbene satire v nekakšno hvalnico ljubezni.

Dodatne informacije lahko dobite na povezavi: