Dom, domovina, svet

Spletno mesto: Arnes Učilnice
Predmet: Slovenščina za 3. letnik
Knjiga: Dom, domovina, svet
Natisnil:: Gostujoči uporabnik
Datum: torek, 28 junij 2022, 13:59

Opis

Dom običajno povezujemo z družino, z občutki medsebojne pripadnosti, topline in varnosti. Je prostor, kjer stalno živimo, predstavlja pa tudi več kot to. Dom je v času odraščanja človekov prostor za socializacijo.

Domovina je širši dom. Domovino povezujemo s širšim narodom in s prvim jezikom, ki ga govorimo. Domovinska zavest vključuje občutek pripadnosti narodu in jeziku. To dvoje ohranjamo kot vrednoti, ki so ju gojili naši predniki in iz tega nastaja narodna zavest. Domovina ni isto kot država.

Svet je v primerjavi  z domom in domovino življenjski prostor vseh ljudi. Za ohranjanje miru je treba krepiti sožitje vseh narodov in kultur. Iz tega nastaja svetovna zavest.

 

1. Dom, domovina, svet

Dom običajno povezujemo z družino, z občutki medsebojne pripadnosti, topline in varnosti. Je prostor, kjer stalno živimo, predstavlja pa tudi več kot to. Dom je v času odraščanja človekov prostor za socializacijo.

Domovina je širši dom. Domovino povezujemo s širšim narodom in s prvim jezikom, ki ga govorimo. Domovinska zavest vključuje občutek pripadnosti narodu in jeziku. To dvoje ohranjamo kot vrednoti, ki so ju gojili naši predniki in iz tega nastaja narodna zavest. Domovina ni isto kot država.

Svet je v primerjavi  z domom in domovino življenjski prostor vseh ljudi. Za ohranjanje miru je treba krepiti sožitje vseh narodov in kultur. Iz tega nastaja svetovna zavest.

 

2. F. Bevk - Kaplan Martin Čedermac

Martin Čedermac je bil kaplan v Vrsniku. Živel je v kaplaniji skupaj s svojo sestro Katino. Nekega dne sta se pri njem oglasila orožnika, ki sta prinesla podpisat odlok, da bo potekala celotna maša in molitve v italijanskem jeziku. Martin ne podpiše, pa vendar sta ponoči s Katino vse slovenske katekizme in molitvenike skrila v cerkev svetega Mihaela. Na poti nazaj sta se še ustavila pri bolni materi. Naslednji dan pa je, kljub temu da ni podpisal odloka, maševal in pridigal italijansko. Verniki so bili zaradi tega žalostni. Neke nedelje je bilo v Rupi žegnanje. Čedermac je bil povabljen na kosilo. Najprej je kosilo odklonil, nato pa je vseeno odšel. Na kosilu je spoznal, da so duhovniki v bližnjih župnijah razdeljeni. Nekateri so sprejeli italijanščino, drugi pa vztrajajo pri slovenščini. Martin se je potrt vrnil domov.

V petek sta k njemu proti večeru prišla poročnik in brigadir. Še enkrat sta mu prinesla  podpisat odlok in ponovno ju je Čedermac zavrnil. Tedaj mu je poročnik ponudil denar, če podpiše, vendar še vedno ni hotel, zato sta ga poročnik in brigadir odpeljala na postajo v Čedad,  kjer je ostal čez noč, naslednji dan pa je govoril s prefektom. Pod večer se je Čedermac odpravil proti župniji. Na poti je srečal kovača Vanca, s katerim sta se skupaj odpravila proti domu. Doma ga je vsa vesela pričakala Katina, vendar je z njo govoril trdo in jezno, zato je bila užaljena. Martin je tudi izvedel, da se Katina dobiva z Žefom Kljinjon. Zato je mu je zabičal, da se ji ne približuje.Nekega dne je deček Ivanc prišel povedat Čedermacu, da je z njegovo mamo slabše. Brž se je odpravil k njej in bil ves čas do smrti pri njej. Po pogrebu je to Čedermaca globoko potrlo, zato je zbolel, vendar je premagal bolezen. Neke noči mu je Birtič prišel povedat, da prihajajo ponj in naj zbeži, kar je Čedermac tudi storil. Zbežal je k nadškofu. Ta mu je povedal, da je tudi Cerkev sprejela italijanski jezik in da nima moči proti oblasti. To je Čedermaca močno potrlo. Razburjen se je odpravil proti domu. Tam ga je spet pričakala Katina in spet je bil trd z njo, pa vendar se je na koncu vse med njima uredilo.Neke nedelje pri maši  se je Čedermac slabo počutil. Po maši ni hotel leči. Katina je odšla v vas, sam pa je v vročici odšel po katekizme in molitvenike, ki jih je skril v cerkev svetega Mihaela. Medtem je prišel na obisk don Jeremija, ki ga ni našel doma. Tedaj se je tudi Katina vrnila iz vasi in skupaj sta ga odšla iskat. Don Jeremija se je odpravil proti cerkvi in na poti srečal vročičnega Čedermaca, ki je komaj hodil. Povedal mu je, da je našel ranjenega Žefa Kljinjon. Don ga je odpeljal v kaplanijo in od tam poslal nekaj ljudi, ki so odšli po Žefa. Po tem dogodku je kaplan še bolj zbolel in ni mogel več maševati. V Vrsniku so določili novega kaplana, ki je Čedermacu predlagal, naj se upokoji, kar je ta tudi storil. Ko je okreval, sta se skupaj s Katino poslovila od vaščanov in se skupaj odpravila na bratovo domačijo, na kateri je živel še kot otrok.

 

 

 

3. A. Rebula - Votel je Kras

Rodil se je v kmečko-železničarski družini. Obiskoval je italijanske šole, slovenščine se je učil kot tujega jezika. V letih med 1936 in 1940 je obiskoval klasično gimnazijo v Gorici in jo od 1940 do 1944 nadaljeval v Vidmu, kjer je tudi maturiral. Leta 1949 je diplomiral iz klasične filologije na Univerzi v Ljubljani. Študij je leta 1960 končal v Rimu, kjer je doktoriral z disertacijo o slovenskih prevodih Božanske komedije. Po vrnitvi v Trst je poučeval na nižji gimnaziji, od leta 1953 pa na klasičnem liceju. Poleg pisateljevanja je bil ves čas kulturno in družbeno dejaven, bil je sourednik revij Sidro in Tokovi. Po literarnem nastopu v Slovenski filharmoniji leta 1951 je bil aretiran, vse do konca komunistične oblasti je bil nadzorovan s strani tajne politične policije. Predaval je mdr. na Teološkem tečaju za izobražence na ljubljanski teološki fakulteti ter sodeloval pri organizaciji in programu srečanj v Dragi pri Trstu. Do upokojitve je stanoval v Opčinah, zadnja leta pa večinoma prebiva v Loki pri Zidanem Mostu. Poročen je s pisateljico Zoro Tavčar.

Literarno delo

Rebula dojema pisateljevanje kot poslanstvo in poklic.

Postati pisatelj je zanj pomenilo zahtevno odločitev. V času fašizma je doživel hude mladostne pretrese ter prebil travmo jezikovne zatrtosti, saj je bil njegov jezik potisnjen v zasebni geto in obsojen na likvidacijo. Odločitev za študij v Ljubljani v negotovih povojnih letih ga je dokončno zavezala slovenstvu in globoko determinirala njegovo literarno delo.

Narodna in jezikovna vprašanja presega in dopolnjuje eksistencialna problematika, njegovo tesnobno iskanje Smisla, Absolutnega, ki izhaja iz spoznanja o tragičnosti človekovega bivanja, npr. v delih Jutri čez Jordan, Kačja roža, Zeleno izgnanstvo. Pravo pot k Smislu najde Rebula v krščanstvu, h kateremu ga je, kot pravi sam, pritegnilo življenje samo.

Posega tudi v aktualno občečloveško problematiko, in sicer s kritiziranjem slovenskih političnih razmer in prikazovanjem človeške usode, ujete v socialne in duhovne vrtince, npr. v delu Jutranjice za Slovenijo.

V vseh njegovih delih se, po mnenju Fabjan Bajčeve, kaže trojna problematika:

• Narodnostna problematika in manjšinstvo: idejo narodnosti gradi na osebni izkušnji zamejca, ki je razpet med italijansko brezbrižnostjo za narodnostna vprašanja Slovencev ter usodno navezanost na narod in njegov jezik. Rebula je zapisal: "Kaj naj si človek za tistih nekaj ur, ki so mu odmerjene na tej bežni zemlji, bolj želi kot nekaj zdrave narodne zavesti! Kaj naj si bolj želi kot ta vsaj za silo pomirjujoči domicilski izkaz sredi nemirnega izgnanskega kozmosa! In če je Slovenec, kaj naj si bolj želi, ko da gleda v čudež in grozo prostora in časa iz neke umirjene slovenske polnosti. Saj mu je samo enkrat dano razkošje življenja in smrti: nič več kot enkrat mu je dano razkošje, da je Slovenec."

• Problem umetnika in smisel oziroma vrednotenje umetnosti, in to glede na družbo - torej se ukvarja z vprašanji koliko umetnost vpliva na življenje in če ima smisel; ter glede na umetnika samega – v začetnem opusu je imela umetnost absolutno vrednost, nato pomenijo mnogo več vera in moralne vrednote.

• Eksistencialna problematika, ki je v njegovih romanih predmet pogovorov in diskusij raznih junakov in poglablja smisel dogajanja. Kljub temu da se pisatelj opredeljuje za krščanstvo, se nenehno izprašuje in izraža dvome v krščansko eshatologijo (o zadnjih ciljih življenja in sveta), ter jo vedno na novo izbira kot najboljšo.

VOTEL JE KRAS

Po rapalski pogodbi so po 1. sv. vojni Julijsko krajino priključili k Italiji. Slovensko prebivalstvo na tem področju je bilo podvrženo grobemu fašističnemu asimilacijskem pritisku. Leta 1945 naša vojska zasede Trst in njegovo okolico in na zahtevo zaveznikov se mora umakniti. Zavezniki se bojijo ruskega vpliva in ko vojsko umaknejo iz teh predelov, pod Italijo ostanejo Videmska pokrajina, Kanalska dolina, Beneška Slovenija, del Goriške in Tržaške pokrajine. S členom 21 pa ustanovijo t.i. STO (Svobodno tržaško ozemlje). Z Morganovo črto ga razdelijo na coni A in B. Cona A pripada angloameriški upravi, cona B pa jugoslovanski upravi. V coni A ostane slovensko prebivalstvo, nastanejo politični in gospodarski problemi. Leta 1954 podpišejo londonski sporazum, Jugoslovanska armada dobi cono B, Trst pa ostane pod cono A.

Novela  Votel je Kras izide leta 1951 v Razgledih, leta 1956 pa v Vinograd rimske cesarice.

To je psihološka novela (moderna zgradba, ni časovnega zaporedja, asociacije, polpremi govor) – absurdno gledanje na svet, glavna oseba se pred nami razvija, najde smisel svojega obstoja, na koncu odide..)

Naslov novele  pojasnjuje  notranjo votlost, praznost; počuti se prazno, ampak njena votlost se spreminja skozi vso novelo (Kras je najprej votel [pust- bivanjski brezup], potem pa čedalje lepši [osmišljanje], čuti pripadnost slovenstvu odhod – vdaja). 

Novela je sestavljena iz 11 poglavij (poglavja so pisana v obliki dnevnika, čas in kraj nista navedena; zapisovanje traja od septembra do junija – eno šolsko leto), poglavja niso kronološko razporejena, zapis nastaja na podlagi njenih asociacij; dogajanja so vezana večinoma na nedelje, ko A.G. ostaja sama na Krasu.

Motivi: votlost (prihod na Kras), utesnjenost, Pepa, Jožko, Giordano (čakanje), narava (postane mit, navdušuje jo), dvomi v ljubezen do Giordana, grafološki izpis, krutost staršev, najde svojo nacionalno identiteto, Ada (sorodnost z Jožkom), spomin na srečanje z Giordanom, njeno slovo, težave,ki jih taji, spoznanje identitete

 

september,

oktober

1. prihod na kras (asociacija na pokopališče, ni morja, utesnjenost)
2. življenje pri Pepi, njeno pripovedovanje o možu spoznamo preko
pripovedovanja A.G. (do nje nezaupljiva)
3. Jožko- preveč moralizatorski, njen prehod (odprtost), vojskovanje (tujstvo)

november

4. čakanje na Giordana - odhod k Jožku, erotičnost (v njej), slovenstvo (v njem)
5. spoznanje praznosti, življenjske lepote narave (odkrije), klic po ljubezni
dvojini
6. dvom v ljubezen do Giordana, ali je prava ali obstaja še drugačna vrsta
ljubezni
7. Analiza - grafološki izpis (pošlje zaradi iskanja identitete), predstavitev
Giordana staršem, manjšinski kompleks (kljub notranjemu osmišljanju)-
pobeg iz kavarne pred italijanskim profesorjem,  narodna pripadnost – spor z Giordanom

februar,

marec

8. služba v Comu (Giordano) – čuti zraščenost s Krasom (najde nacionalno identiteto)
9. Ada - seznani jo z Jožkom, začutita sorodnost
10. prvo srečanje z Giordanom, ponovni besedni spor z njim, Jožka dokončno vzljubi
11. pomlad – ima identiteto, a pristane na asimilacijo (nacionalnost proda,
žrtvuje se za lagodje)

 

Notranja zgradba (trikotnik)

 

 

 

 

 

 

Na začetku je A.G. prazna in prav tako narava. Kras je istoveten z njeno notranjostjo; najprej nima odnosa do narave, potem pa ji jo Jožko (3. poglavje) približa. V 4. poglavju  narava ni vključena. 5. poglavje opisuje njeno prebujanje, oris. Narava je najbolj izrazita na koncu (11. poglavje)- A.G. je čustveno prebujena, Jožko najde sorodno dušo v Adi. Ko odhaja, je kraški svet živ, zelen.

Motiv otrok se pojavi v prvem in zadnjem poglavju. Na začetku otrok ne sprejme, na koncu pa v njih vidi nacionalno pripadnost. Pojem otrok ima simbolno vrednost (vkoreninjenost – nacionalnost).

Odnos do ljudi je hladen, ciničen, piker. Izvira iz njenega lastnega nezadovoljstva.

Dejanski čas je čas delitve na A in B cono (leto 51,52), ko je slovenstvo pod hudim pritiskom (nacionalna osveščenost). Oba časa sta povezana, se prepletata, prvi vpliva na dogajanje v celoti.

Ljubezen do domovine (Jožko), telesna ljubezen (A.G., Giordano), duhovna ljubezen (Jožko do A.G.), telesna, duhovna ljubezen (Ada, Jožko), neresna ljubezen (Pepa do moža), materinske ljubezni ne zasledimo.

Avtorjevo stališče: ljubezen je možna samo med nacionalno enakima partnerjema.

A.G.-Giordano; ona se z njim kratkočasi, on goji do nje pristno ljubezen, ona se mu posmehuje (brki), kasneje se z  njim prepira o nacionalnosti

A.G.-Jožko; on njo ljubi, ona ga postopoma vzljubi (odnos nabit z nacionalnostjo z njegove strani)

A.G.-Pepa; Pepa je odkrita, radovedna, to moti A.G., ki ji zato ne zaupa

A.G.-starši; nedružinski odnos, hladen, nečloveški, prednost pustijo lagodju, zanemarijo medsebojno spoštovanje

Ada-Jožko; edini pristen odnos, najdeta duhovno in telesno sožitje, popoln par

Postopoma pridobiva odnos do Krasa in nacionalnosti (Giordanu očita "mi-vi" ). Njen padec je Jožkova zavrnitev – pristop v asimilacijo, odhod (postane Italijanka).

Njena osveščenost se razvija počasi, votlost zapolnjuje s pomočjo narave in slovenstva (Cankarjeve knjige); idealizem- Jožko, njen propad.

Slovenstvo zataji,  ko

  •  pobegne iz gostilne pred učiteljem matematike
  •  hodi z Italijanom, bere italijanske knjige, revijo Grazzia
  •  odhod v Italijo

Na koncu zmaga Jožkova resnica; to pove s priliko (parabolo).

Poroka- izhod v sili (koristnost, mož je premožen in jo ljubi).

Pripovedovalec je prvoosebni, ženska; na tak način lahko bolj avtentično izpove svojo notranjost, neposredno izpovedovanje

- pripovedovanje, osnovni postopek

- opisovaje, Pepa

- orisovanje, narava in Kras (čustva!)

- premi govor (pogovori med Pepo, Jožkom)

- polpremi govor (povzemanje Pepinega pripovedovanja), modernost novele

- dialoga je najmanj 

- zgodovinske podobnosti

Obe deli opisujeta stališče do nacionalnosti, ki je v takem času na preizkušnji. Gre za čas po vojni (okupacija, odnos do tujcev)

- vzporednico Giordanu

Pruski častnik (vztrajen, druge nacionalnosti, ne upošteva ženskih želja, oba dobita žensko, ki jo hočeta)

- vzporednico A.G.

Debeluška (A.G.začuti nacionalnost, Debeluška jo že ima, obe sta močni, obe se vdata v usodo)

- vzporednico Pepi. Podrobnosti argumentiraj!

Ga. Loiseau (obe imate vse pod seboj in točno vesta, pri čemu sta, vtikata se v zasebnost drugih, odnos do moža – pri obeh)

Narava pomaga slikati vzdušje; je prispodoba za notranjost A.G.  V obeh je prisotno meščansko in malomeščansko prebivalstvo.

 

 Literarno obdobje (delo in avtor): sodobna slovenska književnost

Smer:

  •  realizem (stari, klasični) – Jurčičev, Tavčarjev tip – snov vzeta iz vsakdanjega življenja, neolepšana)
  •  elementi eksistencializma (iskanje jaza v absurdnem svetu)
  •  elementi ekspresionizma (vztrajanje pri slovenstvu, Jožko –vztrajanje pri nacionalizmu, bodočnost

slovenstva)

  •  elementi nove romantike (impresionizem, simbolika, erotika)