1. Načini povezovanja povedi v besedilo

Pri urejanju povedi v besedilo moramo biti pozorni na primerno in smiselno upovedovanje. Notranja urejenost mora ustrezati pomenskim in slovničnim pravilom.

Povedi so lahko povezane po pomenu, po obliki in po členitvi po aktualnosti.

En recept, kako upovediti, lahko najdete na spletni strani http://www.svetizbesed.com/index.php?t=zgodba&i=1. Se  vam  zdi uporaben?

2. Pomensko razmerje v besedilu (koherenca)

• časovno razmerje je med povedmi, v katerih si dogajanje sledi po smiselnem časovnem zaporedju: Ivan Cankar je bil rojen leta 1876, 1882 je začel hoditi v  osnovno šolo ...

Najbolj značilna besedila za to so življenjepisi. Tako je v  besedilih, kjer sosledje enot odraža časovno sosledje odsekov v resničnosti.    V zavesti pa lahko take enote poljubno  prestavljamo.

Tu sledimo avtorjevemu toku zavesti, prepuščamo se njegovemu vodenju in svojskemu umetniškemu doživljanju resničnosti.                                                                                                                                                                                           

• vzročno razmerje  sledi vzrokom nastanka stanja oz. dogajanja:

Na križišču je nastal zastoj, pokvaril se je namreč avtobus mestnega prometa.

• posledično razmerje  pojasnjuje posledice dogajanja:

Maturo sem naredil kot zlati maturant. Lahko se bom vpisal na katero koli fakulteto.

• pogojno razmerje izraža podatke o pogoju nastanka dogajanja:

Smiselno je odpreti varčevalni račun. Na ta način si boste zagotovili začetni kapital.

• namerno razmerje izraža podatke o nameri:

Vrata šole bomo jutri odprli za javnost. Ljudem hočemo pokazati, kakšen je naš šolski vsakdan.

• pojasnjevalno razmerje izraža pojasnilo:

Med počitnicami bom ostal doma, pripraviti se moram namreč za esej.

• sklepalno razmerje izraža sklep:

Likarjevi niso podpisali pogodbe, torej se ne nameravajo izseliti.

•  protivno razmerje je izraženo z nasprotnim stališčem:    
• Reševalci so premražene skavte našli sredi noči. Toda videti je bilo, da se mladi sploh niso vznemirjali.

3. Načini razvijanja teme

Obveščanje je jedrnato in obvešča o dogodku, ki se je pravkar zgodil, se dogaja ali se bo zgodil. Pri tem povemo: kdo, kje, kdaj, kaj… povedi so nezapletene, enostavčne.

Dijaki naštejejo vrste obveščevalnih besedil: obvestila, seznami, imeniki, vozni red, sporedi, jedilni list, tečajna lista, mali oglas,osmrtnica, športni izid, vabilo…

Opisovanje je statično ali dinamično. Opisovalna besedila imajo rahlo sobesedilno spetost, ker zaporedje povedi lahko zamenjujemo. To ne velja za dinamični opis. Pri statičnem opisu imamo nezapletene povedi v vezalnem razmerju, pri dinamičnem prevladuje časovno razmerje.  Dinamični opis uporabimo za opisovanje dogajanja. Opisujemo lastnosti, sestavne dele, delovanje, položaj, delovni postopek, dogajanje v naravi…

Pripovedovanje predstavlja enkratne dogodke, ki so se zgodili ali smo jih sami doživeli. Prevladuje časovno razmerje. Med odvisniki so najpogostejši časovni in krajevni. Sobesedilna spetost je večje. Povedi ne moremo poljubno razvrščati. Pripovedovanje je lahko objektivno ali subjektivno. Dogodke ponavadi predstavljamo v takem zaporedju, kot so se zgodili.  Včasih začnemo kar sredi stvari »in medias res«.

Razlaganje predstavlja vzroke za nastanek dogajanja in posledice. V definiciji opredeljuje pojme. Prevladuje vzročno-posledično razmerje, ki ga izrazimo z vzročnimi odvisniki in posledičnimi priredji- ker, zato, s predlogom zaradi, z izrazi biti posledica, vplivati na, povzročiti…V razlagalnih besedilih je veliko prilastkovih odvisnikov. Povedi so zapletene. Povedi med seboj ne moremo poljubno zamenjevati.

Dijaki opazujejo, kako je sestavljena definicija.  Ugotovijo, da so sestavine lahko razvrščene na dva načina.  

Utemeljevanje predstavlja našo sodbo ali stališče, ki jo poskušamo utemeljiti z dokazom ali s pojasnjevanjem. Prevladuje pojasnjevalno- sklepalno razmerje.  Pojasnjevalno razmerje izrazimo s pojasnjevalnim priredjem- saj, namreč, kajti, to sklepamo po tem,to dokazuje…

Sklepalno razmerje izrazimo s sklepalnim veznikom torej. Deli besedila so med seboj zelo povezani.

4. Oblikovno razmerje v besedilu (kohezija)

Povedi se med seboj povezujejo in prepletajo tudi z različnimi in enakimi besedilnimi prvinami. Iz besedila je vedno mogoče razbrati temo in namen.

Danes se nam je zgodilo nekaj lepega. Po pošti je prispel paket, ki so nam ga poslali prijatelji z morja. Ko smo odprli skrivnostno škatlo, smo bili nemalo  presenečeni- v njej je bilo darilce za vsakogar od nas!

Največje presenečenje je bila zgoščenka, ki je ležala na  dnu zavoja, na nej pa je posnet film. Za paket smo se prijateljem že zahvalili.

V besedilu je v ospredju beseda, ki nam pove osrednji podatek. To je nanašalnica. Nanjo se navezujejo besede v spremljajočih povedih. Te besede so navezniki, način povezovanja pa navezovanje. Prva poved napoveduje osrednji podatek,in sicer z besedno zvezo nekaj lepega. Ta besedna zveza je napovednik, povezovanje pa napovedovanje.

PONOVITEV - paket

Ta postopek je običajen v znanstvenih in strokovnih besedilih, kjer je enoumnost sprejemanja vsebine zelo pomembna:

Primer: Sodišča združenega dela imajo ...   Pred temi sodišči...

SOPOMENKE ALI SINONIMI - zavoj

so besede, ki sicer isto pomenijo, nimajo pa enake tvarne podobe;  npr.: dekle ‑ punca, in ‑ pa, lep ‑ krasen, ...

NADPOMENKE (HIPERNIMI) IN PODPOMENKE (HIPONIMI)- škatla

To je hierarhična povezava besed. Na primer: MAČKE proti RIS, LEV, DOMAČA MAČKA,... V tem primeru so mačke hipernim, ostale živali pa hiponimi.

RABA PARAFRAZ KOT NAVEZNIKOV- skrivnostna škatla

Veliko se uporablja v publicistiki kot odprava ponovitev nanašal­nic, ki so lastna, zlasti zemljepisna imena. Primer: V Egiptu so piramide. V tej deželi ob Nilu so tudi ka­mele.     

PRONOMINALIZACIJA, pozaimljanje- ga

To je pozaimljanje, nadomeščanje besede ali besedne zveze z  osebnim ali kazalnim zaimkom.

Primer: Takoj je vrgel kosilo psu, a tudi njemu ni bilo všeč.  Zato ga je prevrnil.

RELATIVIZACIJA

To je besedilotvorni postopek samo v tem smislu, da z njo gradimo bolj zgoščene povedi, vendar je enako kot pozaimljanja ne opravi­mo, če zaradi nje nastopi besedilna nejasnost.

Primer: Pri njej so vsa zrna... Pri tej mešanici so vsa zrna.

NAVEZOVANJE S PRISLOVI:

Navezovanje z zaimenskimi prislovi se od pravega pozaimljanja  loči po tem, da prislov kot naveznik ne izkazuje slovničnega ujemanja z nanašalnico, ki ni beseda ali besedna zveza, ampak smisel celotne povedi.

Primer: Za pol ure se je zleknil na kavč, vendar ni in ni mogel  zadremati. Zato je vstal, se okopal in si oblekel belo srajco.

PONOVITEV Z OSEBNO GLAGOLSKO OBLIKO - obstaja

5. Aktualnostno razmerje v besedilu

Tema se v besedilu razvija s povezovanjem povedi, v katerih je osrednji podatek  ponovljen na različne načine. Eden od načinov povezovanja povedi je tudi členitev po aktualnosti, ki hkrati vpliva na besedni red v povedih.

V vsakem stavku o čem govorimo- to je izhodišče- in o tem kaj povemo- to je jedro. Ti dve sestavini stavka sta med seboj praviloma povezani s prehodom. Izhodišče dojemamo kot danost in stoji na začetku stavka, jedro pa je nova informacija in sledi izhodišču.

izhodišče                                                        prehod                                jedro

Na osrednjem trgu                                          so se že začeli zbirati              prvi obiskovalci.

Prvi obiskovalci                                              so se začeli zbirati                   na osrednjem trgu.

Poglavitni inštrument rezijanske glasbe             je                                          violina.

Zveza med jedrom ene povedi in izhodiščem naslednje ustvarja vsebinsko zaokroženost besedila. Izhodišče nove povedi se lahko nanaša na izhodišče ali na jedro prejšnje.

Poglavitni inštrument rezijanske glasbe je (J¹)violina.   Rezijani jo imenujejo (J²)citira. (J³) Nanjo igrajo drugače, kot je sicer v navadi.

J¹=J²

J²=J³