Pravopis - ločila

Spletno mesto: Arnes Učilnice
Predmet: Slovenščina za 3. letnik
Knjiga: Pravopis - ločila
Natisnil:: Gostujoči uporabnik
Datum: nedelja, 21 julij 2024, 11:28

Opis

gradivo

1. Pravopis

Slovenski pravopis obsega pravila o pravilnem zapisovanju besed, rabi velikih in malih črk, rabi ločil, deljenju besed, pisanju skupaj in narazen pisanji prevzetih besed.

Ima tudi slovarski del.  Na povezavi imate nekaj vaj iz pravopisa. Ogledate si lahko še druge jezikovne priročnike. Slovarski del pravopisa najdete tudi na internetu. Na spodnji povezavi se odpre slovenski pravopis v elektronski obliki.

Slovenski pravopis je merodajna knjiga za pravilno zapisovanje besed in besedil v slovenščini.

1.1. Vejica

Vejica je nekončno ločilo. Z njo razčlenjujemo povedi na smiselne dele. V govoru je izražena kot premor in z blagim dvigom glasu.

Skladenjska raba vejice

  1.  med enakovrednimi deli proste ali zložene povedi 

    Za mednarodno izmenjavo se zanimajo Peter Štrbenk iz 4. a, Ana iz našega razreda, Diego, Španec po očetu, in jaz.

  2.  med nadrednim in odvisnim stavkom

     Za dopust greva na morje, da se okrepiš po tej bolezni.

  3. med polstavkom in preostalim besedilom povedi- jedro polstavka je lahko deležje, deležnik, pridevnik, samostalnik (Želeč jim lahko noč, so se poslovili.). Če je pridevniški polstavek levo od odnosnice, ga ne ločimo z vejico (Iz moje ponižanja polne mladosti se tiho svetijo tvoje oči.) 

  4. med izpostavljenim stavčnim členom ali dostavkom in preostalim besedilom   povedi - izpostavek (Sin, ta ti bo šele zagodel!)

  5. med izrazi in stavki, ki niso stavčni členi ali deli priredja oz. podredja- dostavek         
    Prinesi nam tudi kruha, črnega.

    - med pastavki in drugim besedilom – Brez dvoma, tale kravata bo prava.
    - za zvalniki in ogovori (Pojdi, moj sinko, na pot!)
    - za samostojno rabljenimi medmeti (O, Janez, kam pa ti?; Bum bum bum, je zagrmelo po vratih)

  6. pristavčni deli  so ločeni z vejico na obeh straneh - Pri Prešernu, največjem slovenskem pesniku, so se učili vsi kasnejši pesniški rodovi.

  7. med glavnim in vmesnim odvisnim stavkom

    Pevec, zaradi katerega so vsi ponoreli, je napovedal turnejo po Evropi. 

 Vejice ne pišemo:

  • kadar levi pridevnik določa celo preostalo besedno zvezo (dolgi kodrasti lasje),
  • zveze kot v nedeljo, 9. maja (bo)se redkeje pišejo brez vejic, tip kot v nedeljo ob 9. uri se navadno piše brez vejic,
  • če enakovredne naštevane enote, ki niso povedi, navajamo v stolpcih, vsako v svoji vrstici   -   alinejno naštevanje.

Neskladenjska raba vejice

  • če imena pišemo za priimkom (Cankar, Ivan),
  • v decimalnih številih (3,5),
  • v ločevanju milijonic od tisočic, če so v istem zapisu tisočice zaznamovane s piko (12,089.000.00 SIT).

 Vejice ne pišemo pred:

  • ponovljeno besedo, če v govoru ni ločena s premorom,
  • vezalnimi vezniki in, ter, pa,
  • ločnim veznikom ali, bodisi,
  • drugim delom dvodelnih veznikov ne – ne, niti – niti,
  • primerjanim veznikom kakor, kot, ko, če veznik ne uvaja odvisnika. (Če torej v nadaljevanju ni osebne glagolske oblike.).

 Vejice ne pišemo med:

  • prirednimi  deli stalnih besednih zvez z izpuščenim veznikom,
  • dvema podrednima veznikoma,
  • prirednim in podrednim veznikom na začetku vmesnega odvisnika,
  • deli večbesednih veznikov.

 

1.2. Podpičje

je nekončno ločilo, ki loči posamezne dele povedi močneje kot vejica in šibkeje kot pika. V govoru je izraženo kot premor z blagim dvigom glasu.

Zapisujemo ga v povedih, v katerih so stavki ločeni izraziteje kot zgolj z vejico.

Po vojni se je preselil v Buenos Aires; tam je po nekaj letih odprl vrtnarijo z redkimi sadikami.

Uporabimo ga lahko pri alinejnem naštevanju stavkov iste povedi.

Učno uro je treba vnaprej pripraviti tako, da:

  • učitelj ve za cilje učne enote;
  • dijaki dojamejo novo snov;
  • na koncu učitelj lahko preveri cilje.

 

1.3. Dvopičje

je nekončno ločilo, torej stoji sredi povedi. Uvaja naštevanje, pojasnjevanje, dopolnjevanje in premi govor. V govoru je izraženo kot padajoča intonacija s premorom.

Pišemo ga:

  • pri naštevanju več enot: Na domišljijsko delavnico prinesite: lepilo, škarje, raznovrstne papirje, darilne trakove in revije.
  • v premem govoru pred dobesednim navedkom: Oče je Ano opozoril: »Glej, da boste že na postaji, ko vas pridem iskat.«
  • pred stavkom, s katerim pojasnjujemo prvega: Po pogovoru z njo se je pomiril: s sočutnimi besedami ga je znala potolažiti samo ona.
  • rabimo ga tudi neskladenjsko, v tem primeru ga pišemo nestično: 3 : 1, 18 : 3= 6.

1.4. Narekovaj

je dvodelno ločilo. Z njim zaznamujemo:

  • začetek in konec dobesednega navedka v premem govoru: Zanimalo ga je: »Ali španska himna res nima besedila?«,
  • slogovno zaznamovane besede in besedne zveze- »punca«, »žur«, »brigati se«.

 

1.5. Pomišljaj

je daljša črtica in je lahko enodelno ali dvodelno ločilo, načelno nestično.

ENODELNI POMIŠLJAJ

  • lahko nadomešča vejico: Pripravila je vse potrebno – gotovo bodo presenečeni.
  • izraža nedokončano misel ali izpuščeno glagolsko obliko: Ko bi vedeli –  Janez Gradišnik – letošnji nagrajenec;

DVODELNI POMIŠLJAJ

loči vrinjeno poved: Med zamejskimi Slovenci – tudi sama sem živela med njimi – je pesnik Gregorčič zelo priljubljen.

 Neskladenjsko pomišljaj uporabljamo

  • stično namesto predloga od in do: odprto 8–20, avtocesta Ljubljana–Koper;
  • kot alinejni pomišljaj:

    Ločila delimo na:
  • stična in
  • nestična.

Kadar pišemo z računalnikom, moramo pri zapisu pomišljaja   paziti, saj se avtomatično izpiše vezaj. S tipko za presledek se spremeni v pomišljaj.

 

1.6. Vezaj

 je krajši in stično ločilo. Pišemo ga :

  • v zloženkah, ki povezujejo priredno zložene dele: angleško - slovenski slovar,

      Avstro - Ogrska; 

  • med sestavinami zloženke, katere prvi del je števka ali črka: A-vitamin,

     3-sobno    stanovanje;

  • pri ločevanju med imenom, priimkom in vzdevkom ga pišemo nestično:

     Karel Destovnik – Kajuh;

  • pri sklanjanju kratic: ALU-ja;
  • pri naštevanju zloženk ali sestavljenk z istimi  jedri in obrazili: enoinpol-.

dvo- in trisobna stanovanja.

 

1.7. Oklepaj

je dvodelno ločilo, sestavljeno iz uklepaja in zaklepaja. Z njim ločimo:

  • primere in dopolnila povedanega: Retorik je velikokrat uporabljal vzklik (eksklamacijo), stopnjevanje (klimaks) in obrnjen besedni red (inverzijo).
  • morebitne sestavine besedila: Pomagal(a) si boš z  ročnim mešalnikom.
  • podatke o virih besedila: V svojem eseju (v Sobotni prilogi, 5. 7. 2008) je omenil tudi to tezo.

 

Če je poved v oklepaju, se začne z veliko začetnico in konča s končnim ločilom.

1.8. Vaje

Vaje iz pravopisa najdete na povezavi.