Besedilne vrste
Besedilne vrste
Na povezavi imate dodatno gradivo za obravnavano snov.
URADNA PROŠNJA
Uradna prošnja je pozivno besedilo, s katerim želimo pridobiti korist od uradne osebe oz. osebe (npr. poseben status, štipendijo, stanovanje, službo, posojilo, denarno pomoč, potrebno dokumentacijo idr.). V uradni prošnji razodevamo svojo splošno in jezikovno kulturo, zato moramo paziti na vljudnost ter jezikovno pravilnost in lepo obliko zapisa. Ker je uradna prošnja objektivno besedilo, v njej navajamo samo resnične podatke, preverljive s priloženimi dokazili.
Uradna prošnja ima obliko uradnega besedila:
- V glavi prošnje v levem zgornjem kotu navedemo podatke o sporočevalcu (ime, priimek, naslov), pod tem pa podatke o naslovniku (ime podjetja/ustanove, društva ali osebe, njen naslov), v desnem kotu zgoraj pa kraj in datum pisanja.
- Jedrni del vsebuje naslov, tj. izrazitev sporočevalčevega namena in teme besedila (npr. Prošnja za dodelitev statusa športnika v šol. letu 2001/2), nagovor (npr. Spoštovani!), izrek prošnje in njeno utemeljitev – po kratki predstavitvi (rojstni podatki, šolanje, zaposlitev ipd.) navajamo predvsem tiste podatke, ki so pomembni za rešitev prošnje.
- V zaključku se zahvalimo za pozornost in morebitno ugodno rešitev, temu sledi pozdrav in čitljiv podpis (desno spodaj); z njim jamčimo za resničnost napisanega.
- Prošnji prilagamo dokazila; njihova imena po abecednem redu ali po pomembnosti zapišemo levo spodaj v rubriki Priloge.
V uradni prošnji je sporočevalčev namen izražen neposredno (npr. prosim; pošiljam prošnjo…)
Uradna prošnja je v jedrnem delu pripovedovalno in utemeljevalo besedilo, zato pri pisanju pazimo na izbiro glagolskega časa – uporabimo preteklik, ko pripovedujemo o šolanju in dosedanji poklicni poti, oz. sedanjik in prihodnjik, ko navajamo želje in obljube v zvezi z zaprošenim.
Uradne prošnje, naslovljene na upravne organe, imenujemo vloge. Če jih pišemo sami, upoštevamo predpisano obliko prošnje. Če izpolnimo že pripravljene obrazce, najprej natančno preberemo navodila, nato pa čitljivo izpolnimo prazne rubrike.
1. primer prošnje
Mojca NOVAK
Novakova ulica 12b
2000 MARIBOR
tel. 031 / 123 – 456
e-pošta: mojca.novak@e-posta.si
Maribor, 3. 8.2008
Podjetje d.o.o. (za kadrovski oddelek)
Podjetniška cesta 9
1000 LJUBLJANA
ZADEVA: Vloga za zaposlitev
Spoštovani!
Na spletnih straneh zaposlitvenega portala Idejnik.SI sem naletela na Vašo ponudbo dela »tržnik oglasnega prostora in storitev«, zato vam pošiljam prošnjo s kratko predstavitvijo, saj verjamem, da lahko z skupnimi močmi dosegamo zavidljive dolgoročne poslovne rezultate. Stara sem 24 let in moja karierna pot je do zdaj obsegala opravljanje raznolikih del, ki so mojo osebnost izoblikovale in dopolnile (glej CV). Vidik poklicnega udejstvovanja v ekonomski veji mi je izredno zanimiv, zatorej me docela zanima sodelovanje v podjetju, ki se ukvarja z raznovrstnimi aspekti trženja in prodaje, predvsem na področju računalniške tehnologije in komunikacij ter multimedijalnih vsebin, kajti moje znanje s tega področja je poglobljeno in intenzivno. Imam večletne delovne izkušnje, kljub temu pa poudarjam, da vsakršno delo jemljem resno, moj pristop je natančen, čimbolj hiter, ter predvsem odgovoren. Delovne navade imam docela izoblikovane in če se le ponudi možnost zaposlitve v Vašem podjetju, boste z moje strani vse prej kakor razočarani, saj mi je na delovnem mestu izredno pomembna karierna kakor tudi osebnostna rast, in verjamem, da lahko pod Vašim vodstvom in nadzorstvom ter z mojimi poklicnimi izzivi dosežemo vzajemno prosperiteto. Seveda sem se pripravljena tudi dodatno izpopolnjevati. Prepričana sem, da bi nam bilo v obojestransko zadovoljstvo, če bi mi ponudili možnost opravljati delo v Vašem renomiranem podjetju. In z veseljem bi se odzvala vašemu vabilu na razgovor.
V pričakovanju Vašega odgovora Vas prav lepo pozdravljam.
Mojca NOVAK
2. primer prošnje
Ana Peterlin
Linhrtova 11 Ljubljana, 3. 4. 2001
1000 Ljubljana
Osnovna šola Martina Krpana
Lahovška 5
1200 Lavrica
Prijava na razpis za prosto delovno mesto vodje šolske prehrane
Spoštovani!
Prijavljam se na vaš razpis za prosto delovno mesto vodje šolske prehrane, objavljeno v Delu 25. 3. 2001.
Rodila sem se 20. 3. 1974 v Celju, kjer sem končala tudi osnovno šolo. Šolanje sem nadaljevala v Ljubljani na Srednji šoli za gostinstvo. Po končani srednji šoli sem se zaposlila v kuhinji Hotela Lev, ob delu pa končala še enopredmetni študij gospodinjstva na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V šolskem letu 1999/2000 sem nadomeščala odsotno delavko na OŠ Riharda Jakopiča v Ljubljani. Učila sem gospodinjstvo in pomagala vodji šolske prehrane. V letu 2000 sem opravila tudi strokovni izpit.
Delo vodje šolske prehrane me zelo veseli, saj združuje delo z otroki, organizacijske izzive v zvezi z delom v šolski kuhinji, pa tudi možnost medpredmetnega povezavanja pri projektnem delu v povezavi z biologijo in drugimi naravoslovnimi predmeti. S tem imam že tudi nekaj izkušenj.
Vaš razpis mi ponuja možnost, da nadaljujem delo na področju, ki sem si ga izbrala kot svoje poklicno poslanstvo. Potrudila se bom, da bom to poslanstvo opravljala tako v korist šole kot tudi otrok.
Zahvaljujem se vam za zaupanje in vas lepo pozdravljam.
Ana Peterlin
Priloge:
- fotokopija diplome
- fotokopija spričevala o strokovnem izpitu
- fotokopija potrdila o državljanstvu
URADNA PRIJAVA
- Uradna prijava je besedilo, s katerim se priglašamo na razpis (npr. za prosto delovno mesto, stanovanje, namensko posojilo), objavljen v množičnih občilih. Ker v prijavi prosimo za razpisano ugodnost, je tako po vsebini kot po obliki podobna prošnji.
- Uradna prijava ima obliko uradnega dopisa; sestavljajo jo glava, jedrni del (vsebina), zaključek in priloge. Od prošnje se loči po tem, da se na začetku jedrnega dela sklicujemo na razpis ali oglas, na katerega se odzivamo.
- K izpitu, vpisu na šole in tečaje, k udeležbi na raziskovalnem taboru ipd. se navadno priglasimo s predpisanimi obrazci (prijavnicami); te vsebujejo prazne rubrike, v katere vpišemo zahtevane podatke in jih dokumentiramo s prilogami, prijave pa ne utemeljujemo. S podpisom jamčimo za resničnost podatkov. Pogosto moramo k prijavi priložiti frankirano ovojnico z naslovom. Večina obrazcev vsebuje tudi navodila za izpolnjevanje. Če jih natančno preberemo, se izognemo pogostim napakam pri izpolnjevanju.
2. primer
(ime in priimek)
(naslov)
(pošta)
NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o.
Čopova ulica 3
1000 Ljubljana
»Za zaposlitev«
Ljubljana, 22. septembra 2005
URADNA P R I J A V A
Spoštovani!
Prijavljam se na razpis za delovno mesto analitika, ki je bil objavljen 10. septembra 2005 v časniku Delo.
Rodil sem se 15. februarja 1978 v Ljubljani. Leta 2001 sem diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, leta 2002 pa sem opravil tudi strokovni izpit za borznega posrednika na Agenciji za trg vrednostnih papirjev.
V družbi Ilirika sem si pridobil 2 leti delovnih izkušenj predvsem na področju upravljanja investicijskih skladov, kot tudi poznavanja domačih in tujih trgov kapitala in vrednostnih papirjev.
Aktivno obvladam angleški in nemški jezik, izkušnje pa imam tudi z uporabo računalniških aplikacij. Imam vozniški izpit B kategorije in živim v lastnem stanovanju v Ljubljani.
Upam, da boste tudi moji prijavi naklonili nekaj pozornosti, in z veseljem pričakujem vaše vabilo na razgovor.
Lep pozdrav!
Priloge:
- diploma Ekonomske fakultete št. 378/01 z dne 20. junija 2001
- potrdilo o opravljenem vozniškem izpitu B kategorije
- potrdilo o opravljenem strok. izpitu borznega posrednika na ATRP
- potrdilo o opravljenem tečaju angleškega in nemškega jezika
URADNA PRITOŽBA
- Uradna pritožba je besedilo, v katerem se odzivamo na neprimerno ravnanje ustanov, organizacij ali njihovih predstavnikov, na slabo kakovost izdelkov ali storitev, neugodno rešene prošnje ipd.
- Pri pisanju uradne pritožbe upoštevamo obliko uradnega dopisa (glava, jedrni del, zaključek in priloge); v jedrnem delu nazorno pojasnimo vzroke svojega nezadovoljstva in jih utemeljimo s stvarnimi dokazi. (Te navedemo v prilogi.) Navajamo samo resnične in preverljive podatke.
- Pritožbo/ugovor glede kakovosti izdelka ali storitve imenujemo reklamacija. Svoje pripombe in ugovore lahko vpišemo tudi v knjigo pritožb, ki jih imajo vsa večja podjetja, hoteli, trgovine ipd.
1. primer
(ime in priimek)
(naslov)
(pošta)
Neckermann, kataloška prodaja, d.o.o.
Tržaška cesta 85
2000 Maribor
Ljubljana, 29. septembra 2005
P R I T O Ž B A
Spoštovani!
Pritožujem se zaradi nepravilnega delovanja visokotlačnega čistilnika Sistema TR2
Dne 23. septembra 2005 sem pri vas preko telefona naročil visokotlačni čistilnik Sistema TR2, kot način plačila pa sem si izbral plačilo ob prevzemu. Izdelek mi je bil dostavljen v torek, 27. septembra 2005, ko sem ga tudi plačal.
Ker sem aparat želel takoj preizkusiti, sem se odločil očistiti tlakovano pot na svojem vrtu. Ko sem čistilnik priklopil na električno in vodovodno omrežje ter ga vklopil, je bilo iz elektromotorja slišati nenavadno prasketanje, vodni curek pa je bil zelo šibak, čeprav je bilo stikalo za moč curka nastavljeno na 1500W.
Čistilnik sem nemudoma ugasnil, ga izklopil iz električnega in vodovodnega omrežja, ter s pomočjo navodil preveril, če sem ga morda narobe sestavil, vendar se je izkazalo, da temu ni tako.
Delovanje aparata sem želel zato ponovno preizkusiti, vendar se je, ko sem ga vklopil, težava ponovila, torej gre verjetno res za napako v delovanju aparata samega.
Izdelek vam zato v originalni embalaži vračam kot paketno pošiljko in želim, da mi s poštno nakaznico vrnete celotno kupnino.
Vnaprej se vam zahvaljujem za razumevanje in vas lepo pozdravljam.
uradno pritožujete na inšpekcijsko službo. Besedilo uradne pritožbe naj obsega 180- 220 besed.
POLJUDNOZNANSTVENI ČLANEK
Nekaj splošnih napotkov za pisanje poljudnih člankov o znanosti
Temeljni namen poljudnoznanstvenega članka je čim večjemu krogu ljudi predstaviti neko znanstveno področje, odkritje ali kak pomemben dogodek. Zmotno je prepričanje, da mora poljudni članek poučevati. Poljudni članek mora bralca najprej motivirati in prepričati, da je neka tema sploh dovolj zanimiva, da si bo vzel čas in se vanjo poglobil. Piscu članka, ki se na temo zelo dobro spozna, je zanimivost obravnavanega problema samoumevna, zato se običajno osredotoči predvsem na pojasnjevanje podrobnosti, kar je za njegove strokovne kolege sicer zelo zanimivo, a pri tem izgubi večino bralcev. Bralci, ki jih zanimajo podrobnosti, bodo že sami našli informacije.
Temeljna značilnost potencialnih bralcev poljudne znanosti je, da so za branje načeloma zelo motivirani, vendar jih v to zares nihče ne sili. To niso študenti, ki morajo učbenik ali skripto nujno prebrati, da bodo lahko naredili izpit. So bralci, ki berejo v svojem prostem času in za zabavo, zato jih lahko pisec hitro izgubi, če ni dovolj zabaven. Takšne bralce mora imeti pisec poljudnega članka v mislih, ko se loti pisanja.
Pri piscih, ki so aktivni znanstveniki in niso vešči poljudnega pisanja, je največja nevarnost, da bodo teksti zgolj golo naštevanje dejstev. Da je članek berljiv in zanimiv, mora biti zelo bogat z analogijami in vsaj malo zabaven. Poljudni članek ima, podobno kot znanstveni, tudi svojo specifično strukturo, ki jo je potrebno spoštovati. Tipična struktura dobrega poljudnega članka je povsem enaka kot pri dramskemu zapletu. Razdelimo jo lahko na pet elementov:
Naslov: Pri poljudnem članku je zelo pomemben naslov, ki mora bralca pritegniti in motivirati za branje. Če je avtorjev naslov preveč opisen in suh, ga urednik spremeni v podnaslov in doda svoj naslov, ki bi bolj pritegnil.
Motivacijski uvod: Ključen je tudi prvi odstavek, ki mora tematiko, ki jo obravnava članek, uvesti recimo z zanimivim citatom, s kratko zgodbico, anekdoto, z možno aplikacijo odkritja ipd. Bralec poljudnega članka mora imeti občutek, da bere zanimivo zgodbo.
PRIMERI: »Ne mine dan, da se ne bi neprestano borili za življenje. Sovražnik je neviden in napada z vseh strani. Napadalci plezajo po koži, nam vstopajo v usta, nos in oči. Bitke z vsiljivci so tihe, a smrtonosne. Ponavadi se bije trd boj mož na moža, zelo priljubljeno pa je tudi kemično orožje...« (O imunskem sistemu)
»Veliko mladih staršev bi si verjetno želelo, da bi novorojenček prišel na svet opremljen z navodili za uporabo. Morda se sliši nenavadno, a takšna navodila se resnično nahajajo v vsakem otroku, a nimajo dosti skupnega s starševstvom. V otroka se prenesejo iz njegovih staršev ob spočetju in so skrita v kromosomih. V kromosomih so shranjena vsa navodila za razvoj in delovanje človeškega bitja...«
»Moj prvi učitelj paleontologije je bil skoraj tako star kot živali, ki jih je obravnaval...«
Umestitev in opis kraja dogajanja: pojasnitev osnovnih pojmov obravnavane teme in umestitev problematike v bralčevo predznanje oziroma predstavo o svetu. Lahko tudi zgodovina obravnavane teme.
Zaplet: Predstavitev problema po možnosti na čimbolj konkretnem primeru, ki naj bo bralcu blizu.
Razplet: Možne rešitve problema...
Pika na i: Tudi odstavek na koncu članka je zelo pomemben.
PRIMERI: »Upamo lahko le, da se spletni strežniki Nase ne bodo sesuli zaradi prevelikega prometa, ko bodo na njih objavili nove slike golih kvazarjev.«
»Če sta malo zmedeni, in vam ni nič več jasno, potem ste na dobri poti, saj je danski fizik Niels Bohr, ki velja za očeta kvantne fizike, nekoč dejal: 'Kogar kvantna fizika ni pretresla, je ni razumel!'«
Ponavadi se pisanja lotimo po naslednjem tristopenjskem obrazcu (povzeto po knjigi Herberta in Jill Meyer: How to Write - Communicating Ideas and Information):
Organizacija pisanja
Izberi zvrst besedila. (Komu je namenjeno?) Zvrst določa formo.
Določi ključne točke. (O čem bo tekla beseda?) Točke so odvisne od zvrsti.
Zberi podrobnosti. (Čim več informacij...)
Priprava osnutka
Določi sporočilo. (Kaj hočeš povedati bralcem?)
Naredi pregled vsebine po točkah.
Napiši prvi osnutek. (Besedilo širiš in poglabljaš po točkah.)
Piljenje besedila
Bodi natančen.
Bodi jasen; izogibaj se dvoumnosti.
Bodi konsistenten.
Bodi kratek; ne ponavljaj.
Bodi vljuden in pošten.
Bodi zmeren glede obsega in podrobnosti; (Ne poskušaj povedati vsega, kar veš.)
Ne spreminjaj stila, ko ga enkrat izbereš (resen, agresiven, formalen, zabaven...).
Pazi na obliko (naslovnica, odstavki, črke...).
Pazi na slovnico.
ESEJ
- Esej (iz fr. essai, poskus) je besedilo, v katerem pisec predstavlja svoje osebno stališče do izbrane teme (iz književnosti, filozofije, politike, medicine, prava, fizike, kulture…) in ga utemeljuje – pri tem pa razkriva razne poglede na obravnavano temo.
- Navadno vsebuje prvine, ki so značilne za umetnostno in znanstveno besedilo – zato je pogosto na meji med neumetnostnim in umetnostnim besedilom. Esej je manj sistematičen kot razprava, njegova zgradba ni stereotipna.
- Napisan je v jeziku, ki je načelno odprt za literarne prvine in teži k splošnejši razumljivosti, nazornosti in duhovitosti. Zanj so značilne še polemičnost, asociativnost in navajanje besed drugih avtorjev.
- Ena od vrst eseja je t.i. šolski esej, ki ga dijaki pišejo na maturi (npr. pri slovenščini, filozofiji ipd.). Pri slovenščini ga pišejo o svojem sprejemanju književnosti; ker se odzivajo na (umetnostno) besedilo, pravimo, da je šolski esej metabesedilo. (Besedilo, ki govori o besedilu.) Pri pisanju šolskega eseja se dijaki deloma ravnajo po navodilih, zaželena pa je tudi izvirnost. V razpravljalnem eseju primerjamo književna besedila, v razlagalnem (interpretativnem) eseju pa razlagajo svoje dojemanje krajšega književnega besedila oz. odlomka ali razlagajo in primerjajo dvoje (ali več) krajših besedil (npr. pesmi oz. odlomkov). V obeh esejih torej kritično presojajo obravnavano tematiko (To morajo seveda dobro poznati.), izražajo svoje mnenje ter ga utemeljujejo. Tudi v šolskem eseju dijak predstavi svojo tezo (oz. mnenje) in jo pojasnjuje z argumenti ali protiargumenti. Na koncu (v sintezi) povzame ugotovitve in jih strne v odgovor, vezan na problem, ki je bil nakazan v tezi.
Viri: Na pragu besedila 3, Bešter, Križaj Ortar, Končina, Bavdek, Poznanović, Židan,
Rokus Klett, 2001
1. Besedilne vrste
1.6. Esej
ESEJ
- Esej (iz fr. essai, poskus) je besedilo, v katerem pisec predstavlja svoje osebno stališče do izbrane teme (iz književnosti, filozofije, politike, medicine, prava, fizike, kulture…) in ga utemeljuje – pri tem pa razkriva razne poglede na obravnavano temo.
- Navadno vsebuje prvine, ki so značilne za umetnostno in znanstveno besedilo – zato je pogosto na meji med neumetnostnim in umetnostnim besedilom. Esej je manj sistematičen kot razprava, njegova zgradba ni stereotipna.
- Napisan je v jeziku, ki je načelno odprt za literarne prvine in teži k splošnejši razumljivosti, nazornosti in duhovitosti. Zanj so značilne še polemičnost, asociativnost in navajanje besed drugih avtorjev.
- Ena od vrst eseja je t.i. šolski esej, ki ga dijaki pišejo na maturi (npr. pri slovenščini, filozofiji ipd.). Pri slovenščini ga pišejo o svojem sprejemanju književnosti; ker se odzivajo na (umetnostno) besedilo, pravimo, da je šolski esej metabesedilo. (Besedilo, ki govori o besedilu.) Pri pisanju šolskega eseja se dijaki deloma ravnajo po navodilih, zaželena pa je tudi izvirnost. V razpravljalnem eseju primerjamo književna besedila, v razlagalnem (interpretativnem) eseju pa razlagajo svoje dojemanje krajšega književnega besedila oz. odlomka ali razlagajo in primerjajo dvoje (ali več) krajših besedil (npr. pesmi oz. odlomkov). V obeh esejih torej kritično presojajo obravnavano tematiko (To morajo seveda dobro poznati.), izražajo svoje mnenje ter ga utemeljujejo. Tudi v šolskem eseju dijak predstavi svojo tezo (oz. mnenje) in jo pojasnjuje z argumenti ali protiargumenti. Na koncu (v sintezi) povzame ugotovitve in jih strne v odgovor, vezan na problem, ki je bil nakazan v tezi.