Slovenska moderna

Splošne značilnosti

2. Dragotin Kette - Na trgu

  • V zgodnjem erotičnem pesništvu prevladujejo pesmi, ki opevajo ljubezen hudomušno, humorno veseljaško. Postavljene so največkrat v lahkotno gostilniško okolje: Aj, ta lepa krčmarica, Jagned, Večer, Zaprta so njena okenca... Čeprav so nastale v najzgodnejšem obdobju, so najizrazitejše. Izhodišče jim je brezskrbno življenje, ki je poskočno in šaljivo. Kettejeva erotična poezija je kmalu spremenila smer. Iz brezskrbne fantovske poezije je nastala dvojnost duhovne in čutne ljubezni: Na trgu, Na molu San Carlo, Spomini, Adrija... Nanj je vplivala dekadenčna poezija z angelsko »madono« in demonično Venero.
  • življenjsko izpovedna lirika: pesmi te vrste so redke, kajti Kette ljubi konkretne motive in ne splošnih misli: Na otčevem grobu, V kripti...
  • refleksivno filozofska lirika: svoj življenjski nazor je izpovedal v večjem sonetnem ciklu Moj bog. Bog pomeni Ketteju načelo, ki naj človeku omogoči razumno in harmonično življenje, da bo lahko premagoval nasprotja stvarnega sveta, zlasti razpetost med čutnostjo in duhovnostjo. Njegov življenjski cilj je skladnost duhovnih in telesnih sil.
  • pripovedno pesništvo:ustvaril je novo balado in romanco slovenske moderne. Opustil je Aškerčev realistično objektivni pripovedni način in socialne, politične in moralne ideje. Zasnoval je epsko-lirsko pesem, ki obravnava usodo posameznika, njegov življenjski boj, razpoloženja in zlasti ljubezensko doživljanje: Melanholične misli, Pijanec, Romarski berač.

Kette je zapustil 62 sonetov, v mnogih je opazen Prešernov vpliv. To staro pesniško obliko je zelo prenovil. Njegovi soneti so soneti le na prvi pogled, dejansko pa nobeden ne spoštuje togih, starih oblikovnih pravil.

 

Nastanek pesmi Na trgu

Pesem je nastala leta 1897. Prvotni naslov je bil »Na novomeškem trgu«. Avtor je bil takrat gimnazijec v Novem mestu. Dogaja se na starem novomeškem trgu v bližini vodnjaka, ki je stal poleg hiše, v kateri je živela lepotica Angela Smolova, Kettejeva velika neuresničena ljubezen. Bila je hči sodnega svetnika.

Vsebina

Mirna poletna noč je. Na nebu plava luna. V vodnjaku žubori voda. Vse je mirno, v pesnikovem srcu pa se dramita nemir in hrepenenje po ljubljeni Angeli, ki mirno spi in ne ve za pesnikovo bolečino.

Na trgu 

Noč trudna

molči,

nezamudna

beži

čez mestni trg luna sanjava.

Vse v mraku

mirno,

na vodnjaku

samo

tih vetrc z vodoj poigrava.

 

Vodice

šume

in rosice

prše

brez konca v broneno kotanjo;

brezdanj je

ta vir,

šepetanje,

nemir

brezkončna, kot misli so nanjo.

 

Pa blizi

ni cest,

ah, v Elizij

do zvezd

ne morete kaplje šumeče.

In smele

želje

do Angele

moje

hitite zaman hrepeneče…

 

Noč trudna

molči,

nezamudna

beži

čez mestni trg luna sanjava,

ki ruši

pokoj

moji duši

nocoj,

brezskrbno pa deklica spava.

 

Motivno-tematska interpretacija

Pesem je ljubezenska izpoved, sentimentalna serenada. V njej pesnik izpoveduje ljubezenski nemir do lepe Angele. Motiv je romantičen. Vodnjak sredi trga in luna nad njim, to sta temeljni predmetni določili nočne impresije. V zadnjih dveh kiticah se pojavi pesniški subjekt s svojo dušo, hkrati z njim pa !e konkretno dekletovo ime - Angela. Motiv ni nov (podobna je Prešernovi pesmi Pod oknom). Ljubezenska neizpolnitev je predstavljena nevsiljivo in dokončno.

Jezikovno-slogovna analiza

Pesem je izpovedna, vendar po temeljnem tonu in sporočilu tipična podoknica ali serenada. Obdelava motiva je izrazito impresionistična. V pesmi je z mnogimi slogovnimi sredstvi pričarano barvito nočno ozračje, v verzu ga podpira močna muzikalnost. Gre za eno najbolj izdelanih Kettejevih ljubezenskih izpovedi. V njej najdemo celo vrsto poosebitev , kar daje pesmi živahnost. V isti vlogi je tudi trepetajoč ritem, predstavljen z neenako dolgimi, tudi enobesednimi verzi z zelo pogostimi verznimi prestopi in rimami.

Ritem valovanja ponazarja dve različni sestavini, ki pa se povezujeta. Stapljata se svetlobni in zvočni učinek tihe mestne noči: neuslišana ljubezenska poslanica, ki postaja zaradi svoje neuslišanosti monotona, ter prav tako ponavljajoči se, monotoni zagon vodnega curka v fontani.

 

Metaforika:

  • inverzija: noč trudna, kaplje šumeče…
  • poosebitve: noč je trudna in molči, sanjava luna beži čez mestni trg, vetrc se poigrava z vodo…
  • pomanjševalnice: vodice, rosice, vetrc…
  • ukrasni pridevki: noč trudna, luna sanjava, mestni trg…
  • refren: Noč trudna molči, nezamudna beži čez mestni trg luna sanjava…, …nezamudna / beži / čez mestni trg luna sanjava; Vodice / šume / in rosice / prše / brez konca v broneno kotanjo…
  • onomatopoija (podobnoglasje): šume, prše, rosice, šepetanje…

 

Notranja in zunanja zgradba

Pesem ima štiri kitice. Verzi so kratki, melodični, z gosto rimanimi enotami. Kompozicija kitice je izvirna, a strogo zamejena z natančno količino zvočnega valovanja, ki se v enako odmerjenih intervalih ponovi osemkrat.

Podoknica

Podoknica ali serenada je ljubezenska pesem, ki jo poje fant svojemu dekletu, ob spremljavi kitare ali kakega drugega glasbila. Vse se dogaja pod dekletovim oknom, ob večernih urah. Od tod tudi ime serenada, ki v italijanskem in španskem jeziku pomeni večer . Podoknica se kot pesniška vrsta ohranja predvsem v Sredozemlju, kot da je nujen pogoj tudi žar toplih poletnih dni.

Stilna in verzna analiza

V metrično osnovo je položena trizložna stopica, amfibrah, ki je v enobesednih verzih lahko nepopoln: U-U / U- / UU-U / U- / U-U U-U U-U.

Rima je naslednja:

a Noč trudna / b molči, / a nezamudna / b beži / c čez mestni trg luna sanjava. / d Vse v mraku / e mirno, / d na vodnjaku / e samo / c tih vetrc z vodoj poigrava. /

Enjambement/miselni (verzni) prehod oz. prestop: v verzifikaciji razširitev stavka/misli preko verznega konca, tako da se verzni in stavčni konci ne ujemajo. V klasični poetiki je prepovedan, uveljavila ga je šele romantika. Klasicizem je gojil t. i. vrstični stil: vsak verz je tudi stavek, verzni konec je tudi konec stavka.

Zvočni učinki: Kette pričara barvito nočno ozračje s pomočjo ubranega nizanja glasov ali evfonije (blagoglasja, ubranosti): sičniki in šumniki ponazarjajo šumenje in pršenje vode.

 

 Več si oglejte na povezavi http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-gimnazije-srednje-sole/3-letnik/modena/dragotin-kette-na-trgu-3/