Slovenska moderna

Splošne značilnosti

7. Ivan Cankar- Hlapci

7.1. Hlapci - odlomek

Četrto dejanje

 

ANKA je bila med durmi stopila na stol za Komarjem in se nasloni na njegovo

ramo: Daj, da ga vidim, preroka ... pozdravljen, prerok!

JERMAN tišje: Jaz pravim ... rekel sem vam ...

KOMAR: Kaj te je zmotilo, prerok?

JERMAN: Glejte, človek dandanašnji še svojemu najbližjemu ni zvest, ne bratu, ne prijatelju; in še sebi ni zvest - ne svojemu spoznanju, ne svoji naturi ... pa bi zvest bil temu ljudstvu, ki zaupa na oko in na besedo, kakor otrok? Pomislite, pol leta je komaj, komaj od setve do žetve, pa so ljudje, brez števila jih je, zavrgli svojo pamet in svojo vest, kakor škodljivo breme na tej poti do kruha. Tisti, ki so Boga samega zasmehovali, kleče pred njegovimi nevrednirni hlapci; prej kletev, zdaj molitev; beseda je votla prej ko slej, zakaj njih srce je prazno. Tako se je zgodilo od setve do žetve. Pa če se vreme nocoj zasukne, bodo preklinjali, ki so še davi molili. Nova resnica je obsenčila svet, izkušen človek mi jo je razložil: hlapčuj, da boš napojen in nasičen, ter nič ne izprašuj, kdo ti je gospodar in kaj ti ukazuje! Hlapci, ki so se radovoljno prodali, pa so bolj goreči od gospodarja samega. Gospodar se prekriža, hlapec moli rožni venec; gospo­dar moli očenaš, hlapec opravlja devetdnevnico. Bolj skrbnih varuhov nima neumnost; noč in dan stoje pred njenimi durmi, daje ne zaloti beseda od zunaj in ji ne zmoti vernega srca ...