Slovenska moderna

Splošne značilnosti

8. Ivan Cankar - Kostanj posebne sorte

Črtica Kostanj posebne sorte je izšla v zbirki Podobe iz sanj leta 1917. Z drugimi črticami jo povezuje v celoto Cankarjevo doživljanje prve svetovne vojne.

Črtica

Pripoved je zelo kratka, osrednji dogodek, to je Marjetino srečanje s kupom mrtvaških kosti, je pripovedna prvina, na katero se veže pripovedovalčevo izrazito osebno odzivanje. To se kaže tako v prikazu dogodka kot tudi v pripravi nanj in v nadaljevanju. Primeri:

  • glavni »junak« je poosebljeni kostanj, ki je prikazan tako, kot ga vidi in doživlja pripovedovalec. Živi »v zeleni samoti«, je pripadnik plemena, košati se in »pošilja svoje svetle metulje«, ima tovariše, skrči se in stisne vase, nazadnje zadremlje…
  • ženska, ki sanja o zakladu in ga išče, ima le eno oko, pripovedovalec je dele njenega obraza prikazal v pretirani, popačeni obliki kot »razvožene ceste, strme klance čeljusti, globel usten in Jamo – nos«
  • subjektivna je primerjava, v kateri se zlati hrošči na kostanjevih listih sončijo kot cekini
  • pokopališče, ki se namesto zaklada odkrije pred zgroženimi očmi Marjete in množice, se zdi pripovedovalcu neskončno

Simbolizem v črtici

Pri razumevanju simbolnih podob v črtici Kostanj posebne sorte nam pomaga spoznanje, da ne gre za običajen kostanj, kar pove že sam naslov. Za drevesom »vidi« pripovedovalec veliko več, kot lahko čutno dojame. V podobi kostanja je izražena življenjska moč; pripovedovalcu se namreč zdi, da je vsak list »znamenje moči, dobrote in vere«. Znamenje pa je drug izraz za simbol. Ta se v črtici še večkrat pojavi. Nekaj primerov:

  • Marjetin popačeni obraz lahko razumemo kot simbol grde realnosti, strašne resnice, kakršno prinese npr. vojna
  • zlati hrošči, ki se kot cekini sončijo na kostanjevih listih, simbolizirajo bogastvo. Znamenje le-tega je zlato, po njem pa tudi njegova barva
  • simbolna je tudi grozljiva podoba, ki se razkriva pod kostanjem: Korenine »so se vile in bahale brezkončno na vse strani« in objemale kupe človeških lobanj. To neskončno pokopališče je simbol morije, ki jo je prinesla prva svetovna vojna

Rečemo lahko, da je simbolna kar celotna pripoved. Kaže se kot sanjska podoba, za katero se skriva resničnost. V uvodnem delu črtice Gospod stotnik, ki je izšla v isti zbirki kot Kostanj posebne sorte, je pisatelj namreč zapisal, da so »sanje senca prave resnice« in čeprav so »oblike strahotno povečane, nadvse čudno pokvečene in skrivenčene«, resnica le ostane.

Ideja

Razlaga simbolov nam pomaga pri razkrivanju ideje, ki jo vsebuje Kostanj posebne sorte; pomembni sta predvsem dve povedi. Prva je: »Zdaj se je izkazalo, od kod ta moč, ta ljubezen in ta mladost!« Pove nam, da iz smrti raste življenje oziroma da je smrt pogoj za življenje. Povedano je že bilo, da gre za množično smrt, kakršno prinaša vojna. Torej bi lahko sklepali, da narodno ali sploh človeško skupnost po vojni čaka bogato življenje.

A črtica se s tem ne konča. Druga ključna poved je: »Oj prijatelji, ljubi moji, to nam bodo še cveteli kostanji!« Ta pripovedovalčev vzklik lahko razumemo na dva načina: Če ga sprejmemo pesimistično, ga razumemo kot napoved še bolj množične smrti, ki jo prinaša vojna. Če pa gledamo nanj kot optimisti, razberemo sporočilo, da bo po vsem umiranju zmagalo življenje. Potem lahko rečemo, da je ideja Cankarjeve črtice zaupanje v življenjsko moč in sploh vse tiste vrednote, ki jih simbolizira kostanj, to pa so: dobrota, ljubezen in trdoživo vztrajanje.

Kljub optimističnemu razumevanju ostaja dejstvo, da je s to črtico in s celotno zbirko Cankar obsodil vojno kot največje zlo človeštva.

 Če vas zanima še kaj več, si oglejte naslednjo povezavo:

http://gradiva.txt.si/slovenscina/slovenscina-za-triletne-sole/3-letnik-3letni/slovenska-knjizevnost-v-casu/ivan-cankar-kostanj-posebne-sorte/o-avtorju-91/