3. Stavek in poved

3.2. Stavčni členi

Stavčni  členi so pomenske enote, iz katerih je zgrajen stavek. Obstajajo tri razmerja med stavčnimi členi.

  • UJEMANJE -  (kongruenca)  v skl., sp. in številu  Obiskala nas je prijazna ženska.

Ujemata se povedek in osebek. Pomensko določata drug drugega.

  • VEZAVA -  (rekcija)glagol določa sklone sam.(rod., daj. vezava) Bal se je poti. Česa?

 

  • PRIMIK -  določilo ni odvisno od jedra, ampak je jedru le primaknjeno  Včeraj je odpotoval. zelo dolga,  slika ob potoku , tista tam…  Zunaj zavija.

 

Stavčni členi so:

  • povedek
  • osebek
  • predmet in
  • prislovno določilo.  To so glavni stavčni členi.

Delni stavčni členi so:

  • prilastek,
  • povedkov prilastek in
  • povedkovo določilo.

podčrtavanje stavčnih členov

 Glavni stavčni členi

POVEDEK

je  glavni stavčni  člen . Po povedku se vprašujemo: kaj kdo dela  ali kaj z njim je. Vlogo povedka opravlja glagol v osebni obliki. Vsak stavek ima en sam povedek. Povedek je lahko sestavljen iz ene ali več besed. Prvi je goli povedek, drugi zloženi. Zloženi povedek ima ob sebi povedkovo določilo ali povedkov prilastek. 

Povedek podčrtamo z vijugasto črto.

Opazujmo povedke v tem besedilu:

Timijan je trajen polgrmiček, ki zraste do 50 cm visoko. Listi so majhni, sivozeleni in ob robovih zavihani. V zalistju poženejo rožnati cvetovi. Doma je v Evropi, Ameriki in Afriki. V Sloveniji gojijo timijan po vrtovih tudi kot začimbno rastlino. Njegove številne podvrste divje rastejo v Sredozemlju, pri nas pa po Krasu, saj ima rad suha, sončna rastišča. Zaradi velikih potreb pa je predvsem gojen. Timijan prijetno diši po kafri, saj njegovi cvetovi in listi vsebujejo veliko eteričnega olja.

 Rešitve

OSEBEK

Po osebku pa se vprašujemo: kdo ali kaj in dani povedek. Izraža vršilca dejanja ali nosilca stanja. Osebek je  lahko iz ene ali več besed. Tudi osebek je lahko goli ali zloženi.  V stavku je en osebek. Določa obliko povedka: osebo, število in spol. Izjema je osebek v rodilniku v zanikanem povedku. (Jan je v sobi. Jana ni v sobi.)

Osebek je lahko izražen z morfemom v povedku, npr. Katero snov moram študirati?

Osebek podčrtamo z eno ravno črto.

 

PREDMET

je stavčni člen, po katerem se vprašujemo: koga ‑ česa, komu ‑ čemu, koga ‑ kaj, o kom ‑ čem, s kom ‑ čim + povedek.

Ne poznam nobenega metalurga. Koga ne poznam?

Čudiva se letošnji zimi. Čemu se čudiva?

Pojdi kupit vozovnice. Kaj pojdi kupit?

Govorili smo o tvojem očetu. O kom smo govorili?

V hribe sem šel z bratrancem. S kom sem šel v hribe?

Pogovarjamo se o izpitih in ocenah. O čem se pogovarjamo?     

Opazujte  obliko predmetov!

Pogovarjamo se o razrednih izpitih.       

          

Nanj se nanaša dejanje v povedku. Nekateri predmeti imajo predložno obliko.

Če povedek zanikamo, moramo predmet v tožilniku postaviti v rodilnik.

Plačala sem položnico. Nisem plačala položnice.

Tudi predmet je goli ali zloženi. Ponavadi je predmet samostalniška beseda, lahko pa tudi nedoločnik. Ne sramuj se vprašati.

V stavku je lahko več predmetov, ki ustrezajo različnim  vprašalnicam.

Župan je sosednje občine prosil za pomoč za prizadete prebivalce kraja.

Predmet podčrtamo z dvema ravnima črtama.

 

PRISLOVNO DOLOČILO

je stavčni člen, po katerem se sprašujemo:

‑ p. d. kraja: kam, kod, kje

‑ p. d. časa: kdaj

‑ p. d. vzroka:

            a) vzroka: zakaj

            b) namena: čemu

            c) pogoja: pod katerim pogojem

            d) dopustitve: kljub čemu

‑ p. d. načina (lastnosti):

            a) pravega načina: kako

            b) primere: kako

            c) posledice: kako

            d) mere: koliko

            e) ozira: glede na kaj

Pojasnjuje okoliščine dogajanja.

Kako ločimo, kdaj gre za predmet in kdaj za prislovno določilo?

Pomagamo si z vprašalnico. Če se po besedi ali besedni zvezi lahko vprašamo tudi z vprašalnico za prislovno določilo, to ni predmet.

Govorim s prijateljico. Pišem z levo roko.

Tudi prislovno določilo je lahko golo ali zloženo.

Prislovno določilo podčrtamo s poševnimi črticami.

Delni stavčni členi

POVEDKOVO DOLOČILO

ni samostojni stavčni člen, ampak samo del zloženega povedka. Potrebujejo ga pomensko nepopolni glagoli:

  • pomožni glagol,
  • naklonski glagoli,
  • fazni glagoli.

Npr.:  Luka leži v postelji.  

Luka leži.

Film je zanimiv. Postal je študent.  

Povedkovo določilo podčrtamo s črtkasto četo.

PRILASTEK

je del stavčnega člena, po katerem se vprašujemo: kakšen, kateri, čigav, koliko. Poznamo levi in desni prilastek. Če  se kateri  od teh dveh ujema z odnosnico  v spolu, sklonu in številu,  sta to levi in desni ujemalni prilastek. Odnosnica  je glavni oziroma pomenski del.

 Podčratmo ga s pikčasto črto.

POVEDKOV PRILASTEK

stoji ob pomensko popolnih glagolih.

S tečaja italijanščine se je vrnila navdušena.

 

Po njem se vprašujemo z vprašalnico: kakšen (kateri, čigav) ter povedkom in osebkom oziroma predmetom. Povedkov prilastek ne  izraža stalne lastnosti osebka ali predmeta, ampak samo lastnost v trenutku glagolskega dejanja.

 

 

Več si preberite na povezavi ali na  povezavi