4. Vrste zloženih povedi

4.1. Priredno zložena poved

V priredju so stavki v enakovrednem razmerju. Vsak od stavkov, ki sestavljajo poved, bi lahko stal samostojno. Priredja poimenujemo glede na razmerja med osnovnim in dopolnjevalnim stavkom. Grafično jih označimo z S + S.

VEZALNO PRIREDJE 

To je zveza dveh ali več stavkov, ki izražajo soobstajanje ali zaporedje.

Taki stavki so povezani brez veznikov ali pa z vezniki: in, pa, ter.

Pred temi vezniki ne pišemo vejice, razen če je ne zahteva vmesni odvisni stavek.

Hodi, si požvižgava in kar poskakuje od veselja.

 

STOPNJEVALNO PRIREDJE 

To je zveza stavkov, v kateri naslednji stavek z vsebino presega  prejšnjega.

Stopnjevanje poudarjajo vezniki: ne ‑ ne, niti ‑ niti, ne samo ‑ ampak tudi, tako ‑ kakor tudi.

Pred drugim delom prvih dveh veznikov vejice ne pišemo, pišemo jo samo pred drugim delom veznika » ne samo ‑ ampak tudi«.

  Niti ne vpraša niti ne pove.

  Ni samo spremljal učencev, ampak jih je tudi bodril.

 

LOČNO PRIREDJE 

Vsebine teh dveh stavkov se med seboj izključujejo ali zamenjujejo.

Dopolnjevalni del podaja izbirno možnost.

Vezniki so ali, ali pa, ali ‑ ali. Pred prvim ali vejice ne pišemo, razen če zahteva     vmesni odvisni    stavek.

Lazarjevi se ali odpravljajo ali pa so že odšli.

PROTIVNO PRIREDJE 

To je zveza pomensko nasprotujočih si stavkov. Protivni vezniki so:

pa, vendar, toda, a, ampak, temveč, marveč, samo, le. Vejico pišemo.

Vpisal se je na tečaj, a ga je zamudil.

 

POJASNJEVALNO PRIREDJE

 V tem primeru drugi stavek natančneje določa prvega.

Vezniške besede so: to je, to se pravi, in sicer, in to, saj, kajti, namreč. Lahko se tudi zgodi,  da veznika sploh ni. 

Zaprli bomo, saj ves dan ni bilo gostov.

 

POSLEDICNO PRIREDJE

Dopolnjevalni stavek izraža posledico dejanja, ki izhaja  iz osnovnega stavka. Tipičen veznik je zato.

Štipendija je obetavna, zato se zanjo poteguje več študentov.

 

SKLEPALNO PRIREDJE

Pri tem priredju drugi stavek podaja  logičen sklep, ki izhaja iz vsebine prvega.  SKLEP izraža  veznik torej.

Mislim, torej sem.