Kriteriji ocenjevanja in izvedbeni plan 2021/2022

Kriteriji za ocenjevanje znanja pri BIOLOGIJI in izvedbeni plan v šolskem letu 2021/22

Obvezni načini preverjanja: pisno, ustno, praktično delo (delo in izdelki).

- 1- 2 pisni ocenjevanji na konferenco, v šolskem letu 3 – 4 pisna ocenjevanja.

- 1- 2 ustni oceni v šolskem letu. Datum ustne ocene določi učitelj in o tem obvesti dijaka najmanj teden vnaprej.

- Ocena se dobi tudi s seminarsko nalogo ali projektnim delom ali z dosežkom na tekmovanju.

- Laboratorijsko in terensko delo dijaki opravijo s poročilom oz. urejenim delovnim zvezkom.

- Laboratorijsko in terensko delo dijak, ki je odsoten zaradi športnih obveznosti, nadomesti z izvajanjem pri OUP ali pa z narejeno analizo v delovnem zvezku oz. s poročilom.

- Za pozitivno oceno mora opraviti laboratorijsko in terensko delo in imeti pozitivna pisna ocenjevanja, drugače ima ob ocenjevalni konferenci nzd (nezadostno).

- Če ni opravil vseh laboratorijskih in terenskih del in manjka ocena iz določenega vsebinskega sklopa, je ob ocenjevalni konferenci neocenjen.

- Dijak s statusom, ki je odsoten zaradi napovedanih obveznosti, opravlja učne obveznosti po vsebinskih sklopih in po predhodnem dogovoru.

- Dijak s pedagoško pogodbo opravlja učne obveznosti po vsebinskih sklopih in po predhodnem

dogovoru.

Dovoljeni pripomočki: računalo

Popravljanje ocene:

- Do tedna pred konferenco ima dijak možnost popraviti negativno oceno.

- Če ima negativno ob redovalni konferenci, popravlja takoj po konferenci (najkasneje v treh tednih).

- Dijak, ki je odsoten zaradi športnih obveznosti, opravlja lahko po tematskih sklopih po

predhodnem dogovoru.

Izboljševanje ocene:

- Dijak lahko sproti izboljšuje ocene med rednimi učnimi urami po dogovoru.

- Zaključno oceno dijak lahko popravlja pisno in ustno pred komisijo kot je določeno v pravilniku o ocenjevanju znanja.

Kriteriji ocenjevanja

PISNO ocenjevanje znanja:

1. Pisna ocenjevanja ožjega vsebinskega sklopa učne snovi (preverjanje s testi izbirnega tipa):

90 – 100 %	odl (5)
79 – 89 %	pd (4)
65 - 78 %	db (3)
50 - 64 %	zd (2)
49 - 0 %	nzd (1)

2. Pisna ocenjevanja širšega vsebinskega sklopa učne snovi (testi izbirnega tipa, problemske naloge, esejski tip nalog):

87 – 100 %	odl (5)
76 – 86 %	pd (4)
65 - 75 %	db (3)
50 - 64 %	zd (2)
49 - 0 %	nzd (1)

- Potrebna znanja za posamezno oceno so opredeljena v letnem učnem načrtu (LUN), prav tako

- minimalni standardi znanja. Priloga zahtevanih znanj in minimalni standardi znanja za pozitivno oceno veljajo za pisno in ustno ocenjevanje.

- Preverja se po tematskih sklopih in po predhodnem dogovoru z dijakom. Preverja se vsak vsebinski sklop, ki je napisan v letnem učnem načrtu.

- Pisno preverjanje se ponovi, če je več kot 50 % dijakov pisalo negativno. Vpiše se obe oceni.

- Kriterij pri pisnem ocenjevanju se lahko spremeni, če se ugotovi, da večino dijakov ni uspešno rešilo določenega vprašanja. To vprašanje se izloči iz točkovanja.

- Pisni test se vrne najmanj v petih in največ v tridesetih dneh po vpisu ocene v redovalnico.

- Pisne in ustne ocene so enakovredne, razen ocen iz seminarskih nalog, poročil iz laboratorijskega in terenskega dela, ki imajo pri zaključevanju manjšo težo in sicer 70 % pisne in ustne ocene.

PLAN PISNIH OCENJEVANJ

Irena Oblak

Razredi: 1.A, 1.B, 1.Š, 2.A, 2.B, 2.Š, 3.Š.

Testi: 1. test (november 2021), 2. test (februar 2021), 3. test (april - maj 2022).

Katarina Trontelj

Razreda: 3.A, 3.B,

Testi: 1. test: oktober 2021, 2. test: december 2021, 3. test: marec 2022, 4. test: maj 2022.

USTNO ocenjevanje znanja

Oceno ODLIČNO dobi dijak, ki:

- obvlada vsa zahtevna znanja,

- zna samostojno razložiti pojme in procese, poiskati svoje primere,

- podatke smiselno vrednoti, pojasnjuje, razlaga, povzame in posploši,

- zna rešiti zahtevnejšo nalogo in pri tem kritično presodi smiselnost posameznih podatkov v nalogi,

- samostojno zna povezati teoretično znanje z vsakdanjim življenjem.

Oceno PRAV DOBRO dobi dijak, ki:

- je pri odgovarjanju samostojen,

- snov smiselno povezuje,

- znanje uporabi v znanih situacijah,

- zna razčleniti in posplošiti in sklepati,

- zna rešiti naloge in pojasniti procese na nivoju uporabe znanja.

Oceno DOBRO dobi dijak, ki:

- je dosegel temeljno znanje,

- odgovarjanju je samostojnejši,

- snov razume, a ne gre v podrobnosti,

- zna razložiti definicije postopkov, procesov,

- prepozna uporabnost znanja v vsakdanjem življenju.

Oceno ZADOSTNO dobi dijak, ki:

- je dosegel minimalne standarde znanja, določenega v učnem načrtu,

- dijak mora pokazati reproduktivno znanje (naštevanje, prepoznavanje) definicij, pojmov, simbolov,..,

- na vprašanja odgovarja s pomočjo učitelja,

- odgovori so pravilni, a ne sistematični.

Ocenjevanje EKSPERIMENTALNEGA DELA – SEMINARSKA NALOGA/PROJEKTNO DELO/POROČILO iz laboratorijskega ali terenskega dela:

Področja spremljanja so: načrtovanje preprostih poskusov, uporaba tehnik dela ter pripomočkov in aparatur. Opazovanje, zapisovanje ugotovitev in merjenja, skrb za varnost, oblikovanje poročila.

Odlično(5)

Dijak je popolnoma samostojen pri branju navodil in izvedbi vaje. Samostojno izbere ustrezne pripomočke za izvedbo vaje. Dosledno upošteva navodila. Njegovo vedenje je vzorno in tako skrbi za varno delo skupine pri eksperimentiranju. Med vajo ves čas uporablja zaščitna sredstva. Pri delu je organiziran, sistematičen, spreten in natančen. Opažanja redno zapisuje in jih pravilno analizira. Rezultati so pravilno in natančno zapisani. V zapiskih, tabelah in grafih so podatki prikazani pregledno in jasno. Poročilo je napisano jasno, natančno, premišljeno in ne vsebuje nebistvenih podatkov. Navodila - podatki so natančno obdelani, opazi specifične dogodke, oceni napako in vrednost podatkov.

Prav dobro(4)

Dijak je samostojen pri branju navodil in potrebuje nekaj pomoči učitelja ali vodje skupine pri izvedbi vaje. Večinoma izbere ustrezne pripomočke za izvedbo vaje. Upošteva navodila za varno delo pri eksperimentiranju. Večinoma uporablja zaščitna sredstva. Ostalih dijakov nikoli ne ogroža s svojim vedenjem. Pri delu je organiziran, spreten in natančen. Opažanja zapisuje, vendar analiza ni povsem ustrezna. Rezultati so večinoma pravilno in natančno zapisani. V zapiskih, tabelah in grafih je večina podatkov prikazana pregledno in jasno. Poročil je napisana jasno in ne vsebuje nebistvenih podatkov. Vsebuje navodila, samostojna opažanja in sklepanja. Podatki so obdelani in razloženi. Opazi večino specifičnih dogodkov.

Dobro(3)

Dijak potrebuje občasno pomoč pri branju navodil in pri izvedbi vaje. Ustrezne pripomočke izbere ob pomoči učitelja ali vodje skupine. Ob opozorilu upošteva navodila za varno delo pri eksperimentiranju. Občasno uporablja zaščitna sredstva. S svojim vedenjem ne ogroža ostalih dijakov. Pri delu se trudi, vendar ni povsem natančen - dela napake. Opažanja zapisuje neredno. Rezultati so zapisani, vendar niso vedno pravilni. Poročilo vsebuje jasen opis eksperimentalnega dela, vključuje pomembna dejstva. Opažanja so dokaj natančna, ker smo učenca na to opozorili. Razlaga rezultatov ni povsem ustrezna.

Zadostno(2)

Dijak potrebuje pomoč učitelja pri branju navodil in pri izvedbi vaje le sodeluje. Ustrezne pripomočke izbere le ob pomoči učitelja. Ob stalnem nadzoru upošteva navodila za varno delo in zaščitna sredstva. Potrebuje nadzor, da s svojim vedenjem ne ogroža ostale dijake. Pri delu je nenatančen. Opažanja in rezultate večinoma ne zapisuje ali napačno zapisuje, za pravilen zapis potrebuje pomoč učitelja. Poročilo vsebuje le navodila, opazi dogodke nekatere smo ga opozorili, razlaga rezultatov ni ustrezna. Če dijak ne dosega zgoraj opisanih kriterijev, je ocenjen negativno (1).

- Športniki pogodbeniki in dijaki s pedagoško pogodbo, ki so dlje časa odsotni od pouka, se z učiteljem lahko dogovorijo za test z znižanim standardom, v katerem so vključene le bistvene vsebine brez podrobnosti. V tem primeru je kriterij prilagojen in ocena je najvišja možna dobro (3). V tem primeru je kriterij: 100 – 85 % = db (3), 85 – 70 % = zd (2).

- Zaključna ocena Ustna in pisna ocena sta enakovredni. Ocena pridobljena s seminarsko nalogo ali projektnim delom ali z dosežkom na tekmovanju je v obtežilni vrednosti 70 % redne ocene in ne more nadomestiti pisne ali ustne ocene.

- Končna ocena NI srednja ocena, ampak se upošteva tudi prizadevnost pri laboratorijskem in terenskem delu in redna pripravljenost na pouk.

- Popravni izpiti in predmetni izpiti so pisni in ustni. Najprej dijak piše pisno test za oceno, ki obsega tematske sklope. Test je točkovan in s kriterijem. Ustno ocenjevanje je iz treh vprašanj, ki obsegajo med seboj povezanih več tematskih sklopov. Vprašanja so točkovana (glej kriterij). Popravni izpit poteka pred komisijo, ki je sestavljena iz izpraševalca (njegova naloga je: -priprava pisnega testa in njegovo popravljanje, -pogovor s kandidatom, -predlog ocene), predsednika in člana (-skrbita za nemoten in korekten potek ustnega izpita, -sodelujeta pri oblikovanju ocene, -predsednik seznani kandidata z oceno).

(Izpit poteka v skladu s pravilnikom o ocenjevanju znanja.)

- Kriteriji na popravnem izpitu:

Kandidat mora prikazati pregledno znanje iz zahtevanih sklopov in tematik, dosegati mora

minimalne standarde znanj. Vprašanja so točkovana in zanje velja enak kriterij pri ustnem kot

pisnem ocenjevanju (glej Kriterij ocenjevanja).

- Minimalni standardi znanja so določeni v letnem učnem načrtu za biologijo.

1. LETNIK

ŽIVLJENJE NA ZEMLJI TER RAZISKOVANJE IN POSKUSI

Življenje je najbolj kompleksna znana oblika organizacije snovi (materije). Kompleksnost življenja povečuje predvsem veliko število ravni organizacije in interakcije med temi ravnmi. Vsemu življenju na Zemlji so lastne nekatere skupne značilnosti, ki so posledica skupnega evolucijskega izvora. Evolucija z naravnim izborom je proces, ki ločuje živo naravo od nežive.

Znanstveni napredek temelji na zastavljanju smiselnih vprašanj in izvajanju dobro načrtovanih raziskav.

ZGRADBA IN DELOVANJE CELICE TER RAZISKOVANJE IN POSKUSI

Osnovna gradbena in funkcionalna enota vseh organizmov je celica. Delovanje celice je povezano z njeno notranjo zgradbo. Celica je obdana z izbirno prepustno biotsko membrano, ki regulira njeno interakcijo z okoljem. V celici množica različnih vrst molekul sestavlja posebne strukture, ki opravljajo celične funkcije, kot so pretvorba energije, transport molekul, razgradnja in sinteza novih molekul, odstranjevanje odpadnih snovi ter shranjevanje in izražanje genetske informacije.

Celica je odprt dinamičen sistem. Večina celičnih funkcij temelji na biokemijskih reakcijah. Snovi, ki jih celica sprejme iz okolja, se lahko uporabijo za sintezo celici lastnih snovi. Potek reakcij razgradnje in sinteze omogočajo beljakovinski katalizatorji–encimi. V celicah obstajajo molekule, ki so univerzalni posredniki energije med biokemijskimi procesi sinteze in razgradnje organskih snovi.

Celice neprestano uravnavajo svoje delovanje. Uravnavanje procesov temelji na spremembah v delovanju beljakovin in na selektivnem izražanju posameznih genov. To celicam omogoča, da se stalno odzivajo na spremembe v svojem okolju in da kontrolirajo in koordinirajo celično rast in delitev.

Predniki vseh celic so celice. Celice rastejo in se delijo in s tem proizvajajo nove celice. Celična delitev omogoča rast in razmnoževanje organizmov in s tem nadaljevanje življenja skozi generacije.

Znanstveni napredek temelji na zastavljanju smiselnih vprašanj in izvajanju dobro načrtovanih raziskav.

GENI IN DEDOVANJE TER RAZISKOVANJE IN POSKUSI

Pri vseh znanih organizmih so molekule DNA nosilec dednih informacij, ki določajo značilnosti organizma. Beljakovine, ki nastajajo z izražanjem genske informacije, so nosilci lastnosti organizma. Mutacije so spremembe DNA. Mnoge mutacije ne vplivajo na zgradbo in delovanje beljakovin in s tem organizma, nekatere pa povzročijo spremembe beljakovin, celic in organizmov.

Pri spolnem razmnoževanju nastajajo nove genske kombinacije s kombiniranjem genov staršev. Spolno razmnoževanje povečuje raznolikost med organizmi znotraj vrste in s tem poveča verjetnost, da bodo vsaj nekateri osebki te vrste preživeli v spremenjenih okoljskih razmerah. Samo mutacije v spolnih celicah imajo za posledico spremembe, ki jih lahko dedujejo potomci.

Celice vsebujejo gene, ki se lahko različno dedujejo in izražajo. Človek z biotehnologijo (z umetnim izborom in genskim inženirstvom) spreminja genome organizmov za zadovoljevanje svojih potreb.

2. LETNIK

GENI IN DEDOVANJE TER RAZISKOVANJE IN POSKUSI

Celice vsebujejo gene, ki se lahko različno dedujejo in izražajo. Človek z biotehnologijo (z umetnim izborom in genskim inženirstvom) spreminja genome organizmov za zadovoljevanje svojih potreb.

EVOLUCIJA

Sonce, Zemlja in drugi deli Sončevega sistema so nastali pred 4,6 milijardami let, življenje na Zemlji pa pred več kot 3,5 milijardami let. Velika raznolikost organizmov je rezultat evolucije, ki je zapolnila vse razpoložljive ekološke niše z različnimi oblikami življenja. Posledica interakcij med geosfero in biosfero (organizmi) je razvoj Zemlje kot sistema, katerega razvoj se še danes nadaljuje.

Evolucija je posledica (1) potenciala vrste za povečanje številčnosti osebkov, (2) genske variabilnosti potomcev zaradi mutacij in rekombinacij genov, (3) končne razpoložljivosti naravnih virov, potrebnih za preživetje, (4) selekcijskih mehanizmov okolja, ki omogočajo preživetje in uspešno razmnoževanje organizmov, ki so v trenutnih razmerah v prednosti.

Biološko razvrščanje organizmov v sistem temelji na sorodnosti med organizmi. Organizme razvrščamo v hierarhično urejene skupine in podskupine na osnovi podobnosti, ki odražajo njihovo evolucijsko zgodovino.

EKOLOGIJA

Ekologija preučuje odnose med organizmi in interakcije organizmov z neživim okoljem. Osnovna funkcionalna enota, v kateri se ti procesi odvijajo, je ekosistem, ki združuje živo in neživo okolje.

Organizmi v okolju živijo v populacijah in izkoriščajo žive in nežive danosti okolja, ki jih s skupnim izrazom imenujemo ekološka niša vrste.

Vrste, ki živijo skupaj v ekosistemih in tvorijo življenjske združbe, so med seboj povezane z različnimi medsebojnimi odnosi. Ekosistemi so odprti in med seboj povezani. Celoten planet deluje kot povezana celota ekosistemov (biosfera).

Človek živi v različnih ekosistemih, ki jih zaradi povečevanja števila prebivalstva, tehnologije in potrošnje vse bolj spreminja. Človek lahko povzroči velike spremembe ekosistemov in propadanje biotske pestrosti. Velike spremembe ekosistemov lahko presegajo sposobnost organizmov, da se na spremembe naravno prilagodijo, oz. sposobnost človeka, da se na spremembe tehnološko prilagodi.

3. LETNIK

EKOLOGIJA

Ekologija preučuje odnose med organizmi in interakcije organizmov z neživim okoljem. Osnovna funkcionalna enota, v kateri se ti procesi odvijajo, je ekosistem, ki združuje živo in neživo okolje.

Organizmi v okolju živijo v populacijah in izkoriščajo žive in nežive danosti okolja, ki jih s skupnim izrazom imenujemo ekološka niša vrste.

ZGRADBA IN DELOVANJE ORGANIZMOV

Kljub temu da so organizmi zelo raznoliki, obstajajo temeljne podobnosti v njihovi zgradbi in delovanju, ki so posledica skupnega evolucijskega izvora. Obenem vsi organizmi rešujejo podobne temeljne življenjske probleme – vzdrževanje notranje organizacije ter zagotavljanje energije, snovi, prostora in potomstva.

Vsi organizmi so sestavljeni iz celic. Pri enoceličarjih vsi življenjski procesi in nadzor delovanja organizma potekajo na ravni ene celice, pri mnogoceličarjih pa v organizmu obstaja usklajeno delovanje mnogih celic, ki so organizirane v tkiva, organe in organske sisteme.

Notranje okolje organizma je drugačno od zunanjega. Relativna stabilnost notranjega okolja je rezultat dinamičnega ravnovesja, za vzdrževanje katerega je potrebna energija. Vsi organizmi privzemajo energijo iz okolja in izmenjujejo snovi z okoljem.

Zgradba in delovanje organizmov sta neposredno povezana z načinom reševanja življenjskih problemov, ki se je izoblikoval v procesu evolucije in interakcije organizmov z okoljem.

4. LETNIK

Vključujejo vse minimalne standarde znanja, ki so navedeni od 1. do 3. letnika.

Glede na spremenjeno situacijo zaradi koronavirusa bova spremenili Kriterije ocenjevanja in način pridobivanja ocen prilagodili delu v spremenjenih pogojih.

Irena Oblak, prof.

Katarina Trontelj, univ. dipl. biol.

Jesenice, 01. 09. 2021

Activity not ready yet

Please come back later.