KOŠARKA
KOŠARKA
Prepričana sem, da veste kdo je Luka Dončič. Morda poznate tudi razvoj košarke, kakšno mora biti igrišče, kako se točkujejo koši, kakšne vrste igralci so v peterki...?
Košarka je moštveni šport, pri katerem tekmujeta dve nasproti stoječi moštvi s po petimi igralci na pravokotnem igrišču, običajno v dvorani na lesenem parketu. Cilj igre je vreči žogo v nasprotnikov koš, ki ima premer 46 cm in je nameščen na vsako stran igrišča na tablo 3 m visoko. Košarka je eden najpopularnejših in najbolj gledanih športov na svetu.[1]
Ekipa lahko doseže točke, ko doseže koš v regularnem času tekme. Dosežen koš ekipi prinese dve točki, če je dosežen bližje od črte za tri točke, ali tri točke (trojka), če je dosežen izza črte za tri točke. Ekipa z več doseženimi točkami zmaga, v primeru izenačenega rezultata pa lahko o zmagovalcu odloča podaljšek. Žogo se po igrišču lahko prenaša s vodenjem žoge ob tla ob hoji ali teku ter podajanjem. Napake pri vodenju žoge, zaradi katerih ekipa izgubil žogo, so koraki, nošena žoga in dvojno vodenje.
Nedovoljen kontakt z nasprotnim igralcem je osebna napaka. V primeru osebne napake pri metu na koš ima košarkar, nad katerim je bila osebna napaka storjena, na voljo dva ali tri proste mete, ki štejejo eno točko vsak. Za določene kršitve košarkarskih pravil je dosojena tehnična osebna napaka, običajno za nešportno obnašanje košarkarjev ali trenerjev. Tudi v tem primeru nasprotna ekipa izvaja proste mete, toda za razliko od navadne osebne napake zadrži žogo v svoji posesti.
Pri košarki obstajajo različne tehnike meta, podaj, vodenja žoge in skokov, specializirana igralna mesta ter posebne napadalne in obrambne postavitve. Običajno višji košarkarji igrajo na položajih centra, krilnega centra ali krila, manjši ter spretnejši pri vodenju žoge in podajanju pa na položajih branilca in organizatorja.
Zgodovina
Košarka se je prav neverjetno hitro razvila in razširila po svetu, od leta svojega nastanka, 1891, ko so jo prvič zaigrali v Springfieldu, Massachusettsu, ZDA, do prvega nastopa v Evropi že naslednje leto, 1892, jo zaigrajo v Ženevi. Leta 1897 je že nastala prva profesionalna košarkarska liga - National Basket Ball League v ZDA. Dobro desetletje kasneje od njenega nastanka, leta 1904, je bila predstavljena na olimpijskih igrah v St. Louisu, prvič kot olimpijski šport pa se je igrala v Berlinu na OI 1936.
NBA
Danes najmočnejša profesionalna košarkarska liga na svetu je nastala 6. junija 1946 z
ustanovitvijo »BAA« (Basketball Association of America). Dobra
tri leta kasneje, 3. avgusta 1949, se z združitvijo BAA in rivalske »NBL« (National
Basketball League) le-ta preimenuje v »NBA« (National
Basketball Association). Njihov namen ob ustanovitvi lige, povečanje
popularnosti košarke, jim je vsekakor uspel. Kmalu so se tekme prirejale v
velikih dvoranah, kjer gostijo več tisoč glavo množico ljudi, ki jim izjemne
predstave vrhunskih košarkarjev in bogat spremljevalni program ponujata obilo
zabave.
Iz lige NBA prihajajo največje zvezde preteklosti, igralci, kot so bili Wilt
Chamberlain, ki je redno zadeval po več deset košev na vsaki tekmi in je
edini, ki mu je uspelo preseči sto točk, potem Bill Rusell kot izjemni obrambni
igralec, pa genialni organizator igre John
Stockton, tu je potem še Kareem Abdul-Jabbar, ki je dosegel največ točk
od vseh ter po mnenju mnogih najpopolnejši košarkar vseh časov Michael
Jordan.
Leta 1997 je nastala
ženska različica NBA, WNBA (Women's National Basketball
Association), ki se je navkljub začetni nesigurnosti obdržala kot edina profesionalna
ženska liga kateregakoli športa na svetu.
Smisel in pravila košarke
Pri košarki je smisel igre v tem, da eno od obeh moštev doseže več točk, ki se dosegajo z zadetimi meti žoge skozi obroč oziroma koš med igro v napadu, obenem pa ravno to poskuša preprečiti nasprotni ekipi med igro v obrambi.
Točkovanje
Število točk se opravi z dodeljevanjem točk za vsak doseženi koš glede na mesto, kjer se je nahajal tisti, ki je zadel, in glede na vrsto meta samega:
- 1 točka se dodeli za vsak koš, izvajan iz prostih metov,
- 2 točki se dodelita za vsak koš, dosežen iz strelov znotraj območja, omejenega s črto za 3 točke,
- 3 točke se dodelijo za vsak koš, dosežen zunaj območja, ki ga meji črta za 3 točke, pri tem pa se strelec ne sme dotakniti niti same črte.
Če je nad igralcem med strelom narejen prekršek, se mu v primeru zgrešenega koša dodeli toliko prostih metov, za kolikor je bil izvajan strel, se pravi za dva ali tri mete. V primeru prekrška in doseženega koša, se igralcu dodeli dodatni prosti met. V primeru nešportnega prekrška in tudi tehnične napake, se dosodi dva prosta meta in še posest žoge za ekipo, nad katero je bila storjena kršitev. V primeru tehničnih ali nešportnih napak se med izvajanjem prostih metov ne skače za odbito žogo, kot je to v primeru, ko se izvaja proste mete po dosojeni osebni napaki.
Igralna mesta
Vloge košarkarjev v moštvih so se razvile samodejno skozi čas in potrebe v košarkarski igri. To pomeni, da položajev igralcev ne določa noben pravilnik, ampak zgolj potreba oziroma taktična zamisel igranja. Poznamo tri osnovne igralne pozicije, ki jih uporabljajo moštva - to so branilci, krila in centri. Natančneje jih lahko uvrstimo v pet pozicij, ki jih poleg imena označujemo tudi s števili:
- 1. Organizator (angleško: Playmaker ali Point guard); številka ena ali enka - branilec, ki je zadolžen za vodenje žoge v napad, s prodiranjem ali podajami razigrava preostale soigralce;
- 2. Branilec (shooting guard); številka dve ali dvojka - strelec, v napadu zadolžen za mete na koš od daleč, v obrambi po navadi zadolžen za najboljšega nasprotnikovega strelca;
- 3. Krilo (small forward); številka tri ali trojka - igralec, sposoben zadeti tako od daleč kot tudi prodreti pod koš, v obrambi zadolžen tako za skakanje za odbitimi žogami kot oviranje prodirajočih ali odvzem njihove žoge;
- 4. Krilni center (power forward); štirica - imenovan tudi mali center, igra obrnjen s hrbtom proti košu v igri eden na enega, obratno v obrambi, igra večinoma pod košem, vendar je zmožen zadeti tudi mete dlje od njega;
- 5. Center (center); petka - igralec, ki svojo višino in moč izkorišča za igro pod košem tako v napadu kot v obrambi.
Opisana igralna mesta veljajo za igralce, košarkarje, nikjer pa ne obstaja
pravilo, da mora posamezno moštvo imeti ravno takšno postavo na igrišču.
Postava ekipe se lahko spreminja sproti glede na trenutne igralne zahteve ali
zmožnosti moštva. Košarkarski trenerji lahko prilagajajo ekipo, ki jo vodijo
glede na svoje taktične poglede na igranje košarke ali
pa glede na sposobnosti prilagoditve posameznih košarkarjev. Tako je zelo
pogosto uporabljana sprememba na primer ta, da si branilca menjata vlogi pri
organizaciji napada. Možne so tudi številne različice prilagoditve postave,
tako se lahko pohitri igra z uporabo dodatnega branilca namesto enega od
centrov ali obratno, igra se bolj na moč in višino s postavitvijo dodatnega
centra. Vse različne možnosti se uporablja v namen iskanja najboljše možne
postave oziroma peterke, ki bi bila sposobna zadati trenutnemu nasprotniku kar
največjo možno škodo v smislu doseganja čim večjega števila točk.
Veliko je odvisno od sposobnosti posameznih igralcev, da poleg igre v svoji
osnovni poziciji lahko učinkovito odigrajo tudi vlogo na drugem igralnem mestu.
Dober pokazatelj primera je na primer igralec, ki v svoji poziciji centra velja
za odličnega za igro pod košem, če pa njegov učinek strmo pada z oddaljenostjo
od koša, potem velja zanj naziv tipični center. Če pa center lahko dosega točke
tudi z oddaljenimi meti žoge, potem zanj velja, da je bolj prilagodljiv oziroma
popolnejši košarkar in je v taktičnem smislu bolj uporaben za ekipo in njenega
trenerja, ko ta išče čim večje število možnih taktičnih variant za igralno
postavo peterke.
Košarkarska oprema
Osnovna, oziroma najnujnejša oprema za igranje košarke, sta teren, igrišče s košema in posebej za ta šport značilna žoga za košarko. Za igranje na višji, tekmovalni ravni, je zahtevana še dodatna, spremljevalna oprema. Tako je potrebna ura za merjenje igralnega časa skupaj z zaslonom za njegovo spremljanje, zraven je še značilna opozorilna sirena, ki opozarja na iztek dovoljenega časa za posamezni napad. Potem je tu še tabla oziroma osrednji podatkovni zaslon za spremljanje rezultata in po možnosti statističnih podatkov, s katerimi se lahko sproti spremlja dosežke posameznih košarkarjev.
Igralni teren
Prostor za igranje košarke vsebuje igralno polje, igrišče, ki se v košarkarskem žargonu imenuje parket, ter na obeh skrajnih koncih tega polja nameščena koša.
Igrišče
V mednarodni košarki je v regularni rabi igrišče po standardih organizacije FIBA, ki meri v dolžino 28 metrov, v širino pa 15 m. V ZDA so igrišča za meter daljša (29 x 15 m), takšna kot so po predpisih v njihovi najvplivnejši ligi, v NBA. Za igralno podlago se večinoma uporablja leseni parket. Bili so sicer poskusi z uporabo modernejših materialov, predvsem iz umetnih mas, vendar se je klasična podlaga obdržala zaradi svojih primernih značilnosti, predvsem oprijema in odboja.
Koš
Glavni cilj igralcev je zadeti koš. Ta se skozi zgodovino, razen povsem na začetku, ne spreminja. Napredoval je od navadne košare za sadje do tega, da so mu odstranili dno. Potem ko so lahko dobili žogo skozenj, so kmalu ugotovili, da bi bilo bolje, če bi imel mehke stranice, da bi bilo varneje ob dotikih z njim. Tako je koš povsod, kjer se igra košarko, isti, poleg ogrodja, na katerem je nameščen, ga sestavljajo še tabla, kovinski obroč in že omenjena mrežica. Prav tako je standarizirana tudi njegova namestitev, obroč je vedno od tal oddaljen točno 3,05 metra. Postavljen je na sredino po širini, pomaknjen od zunanjega roba igrišča 1,2 m znotraj vanj. Ker so mere in namestitev koša vedno in povsod enake, bi že premik za nekaj centimetrov imel za strelce zelo negativne posledice.
Žoga za igranje košarke
Standardna žoga pri košarki
Za igranje košarke se uporablja za ta šport značilno žogo, ki je napihljiva, izdelana ali iz gume, ali sintetičnih kompozitov, ali tradicionalno iz usnja. Značilnosti košarkarske žoge sta še njena prepoznavna oranžno–rjava barva in njena groba površina, ki zagotavlja boljši oprijem za roko, ki jo drži. Površina krogle je skoraj vedno deljena z »rebri«, ki so potisnjeni pod njeno površino v različnih konfiguracijah in so ponavadi v kontrastni barvi. Oranžna površina s črnim rebri in zraven dodan logotip je tradicionalna oblikovna shema, poznamo pa še številne druge kombinacije, ki se prodajajo v različnih barvah.
Košarkarska zveza Slovenije
Košarkarska zveza Slovenije (kratica KZS) je krovna športna organizacija na področju košarke v Sloveniji. Organizira tekmovanja v različnih domačih košarkarskih ligah in pokalih ter slovenske košarkarske reprezentance.
Poslušajte, kdo je LUKA DONČIČ in kaj o njem povedo drugi: