Trobila
Trobila
Trobila so cevasta glasbila, ki proizvajajo zvok tako, da glasbenik s pihanjem zraka povzroči vibracijo ustrezno napetih ustnic, ki se v glasbilu pretvori v zvok.
Od pihal se razlikujejo po tem, da imajo pihala ravno in pogosto leseno cev, trobila pa imajo okroglasto zavito kovinsko cilindrično cev, ki se na koncu razširi. Razlika pa je tudi v tem, da glasbenik pri igranju v trobilo vnaša zrak tako, da s tresenjem ustnic proizvede želeni ton že na ustniku, medtem ko pri igranju na pihala ne. Lahko bi se reklo, da je trobilo inštrument, na katerega igramo z ustnicami.
Višina najnižjega tona je odvisna od dolžine cevi, kar pomeni daljša kot je cev, nižji je osnovni ton.
Višine tonov trobilec spreminja z ustnicami in s pomočjo ventilov (pri pozavni na poteg s spreminjanjem dolžine cevi). S pritiskanjem na zračne ventile povzroči, da zrak potuje po cevnem podaljšku ob glavni cevi in tako zniža ton.
Včasih trobentači, pa tudi ostali trobilci, ki igrajo na katerokoli trobilo, uporabljajo dušilec – to je pripomoček, s pomočjo katerega udušimo in spremenimo bravo zvoka. Namesto dušilca pa lahko v odmevnik trobilec vstavi rok, kar prav tako spremeni barvo zvoka.
VRSTE TROBIL:
• trobenta (pikolo trobenta, basovska, vojaška,...)
Trobenta je najvišje trobilo (kar pomeni, da je najvišje uglašena),izdelano iz medenine. Sestavljena je iz zavite cilindrične cevi, ki se zaključuje z odmevnikom in iz ustnika. Trobenta ima navadno tri ventile.
Trobenta je najmanj 3000 let staro glasbilo, saj so dve kovinski trobenti arheologi našli tudi v Tutankamonovi grobnici. V preteklosti so trobente uporabljali v vojaške namene, imele pa so različne oblike cevi – najprej ravno in v obliki črke S, kasneje pa tako kot danes v krožni obliki. Do 15. stoletja so lahko trobentači odigrali različne tone samo tako, da so spreminjali stisnjenost ustnic, dandanes pa za to uporabljajo ventile.
• rog (signalni, francoski rog, poštni rog...)
Rog ima krožno zavito cev, ki se iz lijasto oblikovanega ustnika nadaljuje v široko razprostrt odmevnik. Rog se tako imenuje zato, ker je njegovo predhodno glasbilo nastalo iz izvotljenega živalskega roga.
• pozavna (sopranska, tenorska, kontrabaspozavna, jazzpozavna,...)
Pozavna ali trombon ima cilindrično, dvakrat prepognjeno cev in ustnik.
Danes poznamo dva tipa pozavn: z ventili in na poteg.
Pozavna z ventili ima ventile tako kot trobenta, pozavna na poteg pa ima namesto njih v glavni cevi spravljen del cevi, ki ga lahko izvlečemo. Zato pozavnist med igranjem po potrebi podaljšuje in skrajšuje dolžino cevi ter tako spreminja višino tonov.
• kornet (altovski, sopranski, pikolo...)
Kornet je trobilo, podobno debelejši trobenti, od nje pa se razlikuje tudi po tem, da ima kornet stožčasto obliko cevi (njegova cev se začne razširjati že takoj za ventili). Zaradi tega ima tudi slajši in manj prodoren zvok kot trobenta.
Razvil se je iz nemškega poštnega roga in sicer v 19. stoletju
• tuba (helikon, suzafon, kontrabasovska tuba,...)
Po obliki ločimo dva tipa tub: pravi model tub in helikon. Njihova cevje nekajkrat zavita in imajo ustnik, ki je kotlaste oblike. Po navadi imajo več kot3 ventile, tudi do 5 in 6. Uporabljajo jih za doseganje nižjih tonov. Največja tuba je velika kar 2,4 metra, skupna dolžina zavitih cevi pa meri skoraj 14 metrov
S klikom na povezavo lahko pogledaš še predstavitev trobil: