STOJA NA GLAVI IN ROKAH
STOJA NA GLAVI IN ROKAH
Že znaš narediti stojo na glavi? Se želiš naučiti? Tega ne delaj sam-a, ampak za pomoč prosi starše.
OPIS IN TEHNIKA
Pri vadbi stoje na glavi je pomembna postavitev rok in glave na tla, ki mora biti v obliki enakostraničnega trikotnika. Roke so v širini ramen, prsti so usmerjeni naprej, drža komolcev pa naj ne bo preširoka, kot v komolčnem sklepu naj bo približno 900. Z glavo se opiramo na tla na njeni prednji strani (proti čelu), ne pa na vrhu. Z odrivom in z zamahom z nogami prenesemo trup in noge nad tri oporne točke. Teža telesa je približno enakomerno porazdeljena na vse tri oporne točke. Glede na način izvedbe poznamo več načinov, ki se po težavnosti med seboj razlikujejo:
• Iz opore čepno zanožno z eno nogo zamahnemo z iztegnjeno nogo navzgor.
• Iz opore čepno se sonožno odrinemo.
• Iz opore čepno, brez odriva z nogami.
• Iz opore stojno razkoračno, brez odriva z nogami.
• Iz opore stojno snožno, brez odriva z nogami
UČNI POSTOPEK
Stojo na glavi učimo po sintetični ali direktni metodi. Priporočljiva oblika vadbe je v trojicah. Eden vadi, dva pa mu s strani pomagata in ga varujeta (straši, brat, sestra…) . Po določenem času vloge zamenjajo.
POMOČ IN VAROVANJE
Dva stojita ob strani tistega, ki vadi in mu s prijemom za noge pomagata pri dviganju nog, ohranjanju ravnotežja in preprečujeta padec na hrbet. Sicer pa naj vadeči, ki izvaja stojo na glavi sam dviguje noge in trup, ker mora občutiti gibanje, katerega cilj je stoja na glavi. Potem se je treba vrniti v izhodiščni položaj.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE
1. Nepravilna postavitev opornih točk.
2. Prenizko dviganje bokov v začetni fazi izvedbe.
3. Prezgodnje iztegovanje nog pri sonožnem odrivanju iz opore čepno in prezgodnje spajanje nog pri enonožnem zamahu v stojo.
4. Premočan odriv ali zamah.
5. Prevelika obremenitev glave in zato izguba ravnotežja v hrbtni smeri.
6. Preveč uleknjena drža.
S klikom na povezavo spodaj lahko vidiš še stojo na rokah: