Tovább a fő tartalomhoz
Arnes Učilnice
  • Kezdőoldal
  • Naptár
  • Tovább
magyar ‎(hu)‎
English ‎(en)‎ English (United States) ‎(en_us)‎ Español - Internacional ‎(es)‎ Italiano ‎(it)‎ magyar ‎(hu)‎ Slovenščina ‎(sl)‎
Jelenleg vendégként van bejelentkezve
Belépés
Arnes Učilnice
Kezdőoldal Naptár
Az összes kibontása Az összes becsukása
  1. OŠ Franca Rozmana-Staneta Maribor
  2. Spletne učilnice od 1. do 5. razred
  3. 2dfrsmb
  4. DELO NA DALJAVO - 2021
  5. 13.12. do 17.12.2021

13.12. do 17.12.2021

13.12. do 17.12.2021

Teljesítési követelmények

PONEDELJEK

SLJ - Afriška pravljica: Kaj je najboljše

Ali se učenci spomnijo kakšne pravljice, v kateri nastopajo čudežni predmeti? Učenci so pripovedovali po spominu

Vprašala sem učence, kaj menijo, kaj je najboljše za deklico, ki jo želi fant osvojiti, prepričati v poroko. Učenci so naštevali zelo konkretne, sodobne reči. Spodbudila sem jih, naj se spomnijo čudežnih, čarobnih reči …, kakršne so v pravljicah.

Ker je v pravljici vse mogoče, lahko v njej nastopajo tudi čudežne limone, preproge, ogledala itd. Tako je v afriški pravljici z naslovom Kaj je najboljše.

Učenci so predlagali, katera od teh tri reči je deklico prepričala v poroko.

Pripovedovanje pravljice v berilu na strani 102,103.

Vprašanja za razvijanje razumevanja besedila:

-  Kdaj se pravljica dogaja? 

- Kje se pravljica dogaja? 

- Kakšna je bila deklica in trije bratje? 

- Kje je Afrika? 

- Ali učenci poznajo še katero pravljico, ki se dogaja v Afriki?

- Katere osebe nastopajo v pravljici? Učenci jih opišejo.

 - Kako so se bratje razumeli med seboj? 

- Kaj se je zgodilo potem, ko so se zaljubili? 

- Kam so se odpravili?

- Katere tri stvari so bratje kupili za deklico? 

- Kakšno čudežno moč so imele kupljene stvari? 

- Ali so bile stvari enako pomembne za dekličino ozdravitev? 

- Katera stvar je deklico ozdravila? 

- Kateremu bratu je oče dal hčer za ženo?

- Ali so se bratje sprli med sabo? Zakaj ne? 

- So bili vsi dobrega srca? Kako bi opisali prijateljstvo med tremi brati?

Sledilo je tiho branje učencev, nato glasno branje po delih. Za domačo nalogo: Učenci napišejo in narišejo nadaljevanje pravljice v svoj zvezek.


MAT - Odštevanje med 10 in 20

Praktično, ob ponazorilih odštevajo brez prehoda. 

Učenci spoznavajo, da je odštevanje v drugi desetici podobno kot v prvi desetici.

Delo s številskim trakom - računajo ob pomoči številskega traku od 0 do 20 ( trak že imajo prilepljen v zvezek).

Postavijo desni prst na število 14. Odštejejo 4 in gredo z levim prstom od 14 za 4 v levo.

Pokrijejo števila: 14, 13, 12, 11.

Ko ostane število 11 prekrito, preberejo število, ki ga vidijo pred prekritim prstom. (V našem primeru 10).

Učencem dam pet podobnih primerov, da utrjujejo orientacijo na številskem traku.

Kasneje pripovedujem samo račune:  17 ― 7 = ___ 

                                                                   16 ― 3 = ___

                                                                   19 ― 8 = ___

                                                                   18 ― 5 = ___


Račune prepišejo v zvezek za MAT in jih izračunajo ob ali brez pomoči številskega traku.

Rešujemo naloge v DZ/87,88

Domača naloga: učni list v prilogi.


GUM -Prisluhnimo glasbi

Za glasbeni pozdrav smo zaplesali ljudski ples Ob bistrem potočku je mlin. 
Ponovili smo recitacijo Meseci v letu.


Skupaj smo zbrano poslušali skladbo,  jo doživljali (se umirili in sprostili).

Leopold Mozart: Otroška simfonija – Cassatio, Allegro – odlomek.

watch

  Predstavila sem jim skladatelja, ki je ustvaril skladbo. (Oče čudežnega dečka W. A. Mozata)

 Pri ponovnem poslušanju so zaznavali in razumevali značaj v skladbi in spremljali orkestralno izvedbo kot »dirigenti«.

 V GZ na strani 18, so si ogledali sliko in dorisali preostala glasbila v skladbi: violino, boben. piščal, ropotulje, glineno ptico...

V zvezek za glasbo smo zapisali naslednji dve definiciji:

Dirigent je glasbenik, ki s kretnjami vodi orkester ali zbor. Dirigira običajno z dirigentsko paličico.

Orkester je skupina glasbenikov, ki igra na glasbene instrumente.


TOREK

SLJ - Božič tečnega jazbeca

Knjižničarka nam je pripovedovala zgodbo o tečnem jazbecu. Pogovorili smo se o zgodbi in v zvezek zapisali naslov ter por naslovom zapisali književne osebe ( JAZBEC, KRT, VEVERICA...), književni prostor ( gozd) in književni čas ( december, božič).


Domača naloga: 
V zvezek zapiše 5 povedi, v katerih uporabi naslednje besede iz zgodbe: jazbec, božično darilo, lestev, krt in božična jelka.

SPO - Dnevi v tednu

Dopolnili smo risbo v DZ na strani 16. Narisali čebulo 2. dan, 18. dan, ko so začeli poganjati listi in danes 32.dan, ko ima čebula veliko koreninic in zelenih listov. 

Učencem sem postavila vprašanja: Kaj so počeli vse že danes? Kaj so počeli včeraj? Kaj bodo počeli jutri? Vedno je tako, da nekaj naredimo prej, nekaj potem. Vse teče v nekem časovnem zaporedju. Tudi dnevi. Poznamo 7 dni. Prvi dan je PONEDELJEK, drugi TOREK, tretji SREDA, četrti ČETRTEK, peti PETEK, šesti SOBOTA, sedmi je NEDELJA. Dnevi se ponavljajo v točno določenem zaporedju. Ko pretečejo vsi rečemo, da je pretekel en TEDEN. V enem tednu je torej 7 dni.

Poigrali smo se na način: če je danes sreda, kateri dan je bil včeraj? Kateri dan bo jutri? Kateri dan bo podjutrijšnjim?...

in kateri dan v tednu je tretji, peti, sedmi...

V zvezek smo zapisali dneve v tednu.

v DZ, na strani 32, smo rešili nalogo 2.


SPO - Peka piškotov

Otroci so oblikovali spekli božične piškote.

ŠPO - Preskakovanje švedske klopi

SREDA

SLJ- Špelca in čevlji

Vsi drugošolci niso spretni pri obuvanju. Deklica Špelca ima težave, saj se njene noge zmeraj postavijo narobe. In takrat se Špelci smejijo vsi sošolci in jo hitro zatožijo učiteljici. Kako bi vi pomagali Špelci? 

Preberem zgodbo o Špelci v DZ (GOSKA), str. 44. Zgodbo preberejo tudi učenci.

Ogledamo si pismo, ki ga je Špelca napisala dedku Mrazu. Učenci ugotovijo, da se Špelca ne samo obuva narobe, ampak ima tudi težave pri pisanju črk. Kako pa bi Špelci pomagali, da bi pravilno pisala?

Skupaj poiščemo napake in učenci prepišejo pismo v DZ, str. 45/2. naloga.

SPO - Nastop študentov - Gibanje Zemlje, dan-noč, deli dneva

Študenta prižgeta luč, z učenci ostanejo pri globusu.
S pomočjo vprašanj in podvprašanj, študenta učence vodita do ugotovitve, da se Zemlja vrti okoli svoje osi. - »Svetilka predstavlja sonce, globus pa planet Zemljo.

Vprašanja:

-Ali imamo na delu, ki ga osvetljuje svetilka vedno dan? - Kako mislite, da se dan in noč izmenjujeta?
 - Koliko časa pa traja, da se Zemlja zavrti okoli svoje osi in se dan in noč izmenjata?
Ko pridejo do ugotovitve, da se Zemlja vrti okoli svoje osi, študenta učencem naročita, naj s svojim vrtenjem prikažejo, kako se Zemlja vrti. Nato učence razdelita v dvojice in podata navodila. Eden v paru predstavlja Sonce, drugi Zemljo in skupaj ponazorijo vrtenje Zemlje. Učitelja učencem postavita vprašanja:
 - »Ali se Sonce ob vrtenju Zemlje okoli svoje osi premika?«
- »Menite, da se Sonce ne premika?«
- »Kaj pa če pogledamo na nebo, je Sonce vedno na enakem mestu?«
- »Zakaj se Sonce premika po nebu, če pa je ves čas pri miru?«
Študenta učence seznanita, da se sonce navidezno premika zaradi vrtenja zemlje. Navidezno premikanje sonca učitelja ponazorita na tablo. Študenta učencem razdelita delovne liste, ki prikazujejo navidezno gibanje Sonca. Skupaj rešijo delovni list.
Študenta učencem razdelita didaktično igro spomin, ki je sestavljena iz sličic sonca na nebu in imenom dela dneva, npr. : sonce vzhaja, par take slike je beseda jutro. Učencem razložita pravila igre, ter jih razdelita v dvojice.

Ob koncu ure igrajo igro dan-noč, kjer glede na trditve, ki držijo vstanejo in za trditve, ki so napačne sedejo. 

1. Sonce vzhaja na vzhodu. 

2. Sonce zahaja na zahodu. 

3. Zemlja za obrat potrebuje 24ur. 

4. Dan ima 24ur. 

5. Sonce se navidezno giblje 

6. Ko imamo v Sloveniji noč. Je na drugem koncu sveta dan. 

7. Zjutraj sonce vzhaja. 

8. Zvečer sonce zahaja. 

9. Sonce ves čas sveti, le vidimo ga ne ves čas. 

10. Ponoči sonce spi. 

11. Zemlja se ponoči ne vrti, ampak počiva. 

12. Zemlja se podnevi vrti hitreje


MAT - Rešujem probleme

Pogovorimo se o tem kaj so matematični problemi in kako se lotimo reševanja.

Skupaj rešimo nekaj matematičnih problemov in jih zapišemo v zvezek:

ŠTEVILU 6 DODAJ 14. KOLIKO DOBIŠ?

RAČUN: ___________

ODGOVOR: ___________________


IZRAČUNAJ VSOTO ŠTEVIL 11 IN 5.

RAČUN: ___________

 ODGOVOR: ______________________


KOLIKO DOBIŠ, ČE ŠTEVILO 15 ZMANJŠAŠ ZA 4 ?

RAČUN: ___________

ODGOVOR: ___________________


KOLIKO JE RAZLIKA ŠTEVIL 20 IN 9?

 RAČUN: ___________

 ODGOVOR: ____________________


Rešimo naloge  v DZ na strani. 89, 90, 91.


TJA - Winter sports

S pomočjo igre razkrivanke učenci ugibajo kateri zimski šport je na sliki. Poimenujemo ga v angleškem jeziku in posnemamo gibanje. Tako spoznamo naslednje zimske športe:
Skiiig, playing hockey, throwing snowballs, making snowman, ice skating, snowboarding, ski jumping, sledding.  S pomočjo spodnjega linka ponovimo besedišče in povežemo besede. UL prilepijo v zvezek  in povežejo povedi z ustrezno sliko.  

https://www.liveworksheets.com/worksheets/en/English_as_a_Second_Language_(ESL)/Sports/Winter_Sports_dz1508858bm

ŠPO - Naskok na švedsko skrinjo v klek, čep in seskok


ČETRTEK

TJA - Ponavljanje in utrjevanje

Ponovili smo pesmico o snežaku in s pomočjo igre poimenovanja za zimska oblačila in zimske športe.

GUM - Zimska ( Janez Bitenc)

Za začetek ponovimo recitacijo Meseci v letu in zaplešemo ples Ob bistrem potočku je mlin.
Igramo igro s katero ugotavljamo dvo in tridobno mero.

Otroci zaprejo oči in samo poslušajo učiteljevo igranje.

Naučimo se novo pesem Zimska, avtorja Janeza Bitenca. Cincindon, stran19.

V GZ na strani 19, si ogledajo notni zapis pesmice in ugotavljajo, kdaj zaigrajo s trianglom.

SLJ - Špelca in čevlji
 
Poslušali smo pripovedovanje zgodbic za bralno značko. Pogovorili smo se o tudi pomembnosti branja. 

Pregledali smo pisma Špelce dedku Mrazu in se dogovorili, da popravijo napake.  

ŠPO - Igre


Obvestilo, ki so ga učenci dobili za ponedeljek:

Maribor, 16. 12. 2021

OBVESTILO O KULTURNEM DNEVU IN BOŽIČNEM BAZARJU

V ponedeljek, 20. 12. 2021, bomo izvedli kulturni dan. Z učenci pripravljamo video lepljenko prireditve ob koncu koledarskega leta. To Vam bomo tudi posredovali. V ponedeljek bomo tudi otvorili božični bazar z izdelki naših učencev. Ko boste popoldan prišli po svoje otroke, boste lahko pred šolo izbrali izdelke z darilne stojnice in nam poklonili kakšen prostovoljni prispevek.  Dobrodošli!

Učiteljice POŠ Košaki

PETEK

LUM - Izdelava novoletne smrečice

Učenci zaščitijo mize s časopisnim papirjem. Pripravimo materiale za izdelavo

novoletne smrečice (trši  papir, barvni papir, škarje).

Ogledamo si fotografije različnih del kiparjev. Ob tem se pogovorimo iz

česa lahko oblikujemo kip (kamen, žica, les, papir…). Povemo, da kiparji kipe lahko oblikujejo

tudi tako, da materiale upogiba. Pri tem uporablja različno orodje, npr. klešče, ščipalke, škarje. Iz

žice, papirja in lepenke lahko oblikujemo tudi mi. Ponovimo kaj pomeni, da je kip stabilen.

Oblikovali bomo novoletno smrečico. Pripovedujejo o svojih izkušnjah ob postavljanju smrečice.

Najprej bomo izdelali smrečico iz zelenega papirja in sicer tako, da bomo najprej na trši bel papir

narisali smrečico. Nato jo bomo izrezali in 3x obrisali na zelen papir, da dobimo tri enake

smrečice. Vse tri bomo izrezali in jih prepognili na pol in 2x skupaj zlepili stranice. 

Učenci oblikujejo smrečico po svoji zamisli. Upoštevajo likovno nalogo. Po potrebi jim

pomagamo pri reševanju problematike stabilnosti.

Smrečice razstavimo na ustreznem prostoru in si jih ogledamo. Pogovor usmerjamo v opazovanje

stabilnosti kipa, domiselnost pri upodobitvi motiva, prizadevnost učencev, vztrajnost...


SLJ - Vaja v zapisovanju malih tiskanih črk


Z učenci smo pisali narek. Pred tem smo s pomočjo igre Abeceda iskali besede na različne črke. 

Napisali smo v zvezek za črko naslov Narek.
Narek sem učencem najprej v celoti prebrala, nato sem jim narekovala po delih. Vmes sem jih opozarjala na besede nagajivke in zapis velikih začetnic v imenih in začetkih povedi. Ob koncu svoj zapis še enkrat preberejo in popravijo napake. 

Narek

rokavička, dedek, miš, žaba, volk, lisica, medved, gozd
Sneg je pobelil gozd. Živali iščejo hrano. Zunaj je zelo mrzlo. Miha in Živa sta naredila snežaka. Zajec je snežaku pojedel korenček. Otroka sta se smejala.

SLJ - Anica in velika skrivnost 

Pogovorilo se o praznikih in pričakovanju daril. Vprašam jih, ali so Božičku že napisali pismo.
Preberem jim pismo, ki ga je pa napisal Božiček:


BOŽIČKOVO PISMO

ZNOVA OBUJEM ŠKORNJE VISOKE,
V SNEGU OBIŠČEM LJUBE OTROKE:
MAJHNE, VELIKE – VSE, BREZ RAZLIKE,
OD DALEČ ŽE SLIŠIM NJIHOVE VZKLIKE.

SVET JE Z ŽELJAMI VEČ KOT OGROMEN,
JAZ PA Z DARILI VEDNO BOLJ SKROMEN.
DENARJA JE MALO IN ČAS NEGOTOV
S POMANJKANJEM TRKA NA VSAK DRUGI NASLOV.

KER PA OD NEKDAJ ZAUPATE VAME –
ENAKO KOT V SVOJE PAMETNE MAME –
ŽE VESTE, DA SREČE NI V KUPIH STVARI,
PAČ PA V LJUBEZNI, KI VEŽE LJUDI!

Pogovorimo se o darilih, ki jih ne moremo kupiti z denarjem in o tem, kaj je v resnici najlepše darilo.

Preberem odlomek iz berila o Anici, ki obiskuje drugi razred na strani 68 in 69. 

Učencem postavljam vprašanja:  Kam sta šli Anica in mama? Kakšno je bilo mesto? Opiši ga. Kaj si je zaželela Anica? Kaj jo je vprašala mama? Kaj je sklenila Anica?

V zvezek prilepijo pismo Božičku ( priloga) , za domačo nalogo pa napišejo v pismo želje, ki jih ne moremo kupiti z denarjem. 



SPO  - Meseci v letu

Z učenci se ponovimo naučeno recitacijo Meseci v letu

MESECI V LETU 

JANUARJA si želimo dobro srečo, 

kratko zimo. 

FEBRUAR pripelje pusta, 

s krofi si mašimo usta. 

V MARCU sonce dobre volje 

vabi nas na vrt in polje. 

Zemljo moči dež APRILA, 

da bogato bo rodila. 

Praznik dela, praznik MAJA, 

moč in voljo nam poraja. 

Šole JUNIJA zaprimo, 

da si glave ohladimo! 

JULIJ nam zakuri vroče, 

v potok, morje se nam hoče. 

Še AVGUSTA se potimo, 

bliska, toče se bojimo. 

V šolo že SEPTEMBER kliče 

bistre fante in dekliče. 

Grozdje je OKTOBRA sladko, 

sonce meri pot si kratko. 

Hlad NOVEMBER nam prinaša, 

mrtve objema misel naša. 

Sneg DECEMBER nam obeta 

za veseli konec leta.

(Fran Roš)


Ponovimo koliko mesecev ima eno leto ter kateri meseci so glede na letne čase. 

V zvezek zapišemo naslov Meseci v letu in vse mesece po vrsti ter jih zapisujemo z različnimi barvami. Npr. zimske mesece z modro( dec, jan, feb), pomladne z zeleno (mar, apr,maj), poletne z rumeno (jun, jul, avg) in jesenske z rjavo(sep,okt,nov). 


V delovnem zvezku rešimo naloge na strani 31 in 33. 


    • DIDAKTIČNA IGRA in UL.docx DIDAKTIČNA IGRA in UL.docx
    • gibanje zemlje-dannoč UL.docx gibanje zemlje-dannoč UL.docx
    • pismo božičku.rtf pismo božičku.rtf
    • ul mat.docx ul mat.docx
    • winter sports.docx winter sports.docx
◄ 6.12. do 10.12. 2021
20.12. do 24. 12. 2021 ►
  • Piškotki na Arnes Učilnicah
  • Izjava o zasebnosti
  • Izjava o dostopnosti
  • Akt o digitalnih storitvah
Jelenleg vendégként van bejelentkezve (Belépés)
Adatmegőrzés összegzése
Töltse le a Moodle-t a mobiljára
Szolgáltatja a Moodle