ADHD
ADHD
ADHD je motnja, ki se pojavlja pri 8 % otrok in 2,5 % odraslih. Najpogosteje je prepoznana
v šolskem okolju, saj otrok moti pouk in ima težave s šolskim delom. Simptomi ADHD
vključujejo nepozornost, hiperaktivnost in impulzivnost, le ti pa so pogosti pri vseh
mlajših otrocih. Težave pri otrocih z ADHD vplivajo na delovanje v šoli, doma in v
socialnem okolju (APA, 2013). Razlikujemo tri tipe ADHD (APA, 2013):
- težave s pozornostjo,
- hiperaktivnost/impulzivnost in
- kombinacija težav s pozornostjo in hiperaktivnostjo.
Pozornost je »zavestno (namerno) usmerjanje psihične in psihomotorične aktivnosti
k določeni vsebini, k določenemu viru.« (Pulec Lah in Rotvejn Pajič, 2011, v Rotvejn
Pajič, 2015, str. 301) Je ena izmed osnovnih kognitivnih sposobnosti, ki jo uporabimo
pri večini vseh naših neavtomatiziranih aktivnosti in je povezana s počutjem,
zdravstvenim in čustvenim stanjem, starostjo oziroma razvojno stopnjo, motivacijo,
utrujenostjo itd. (Barkley, 2013, v Rotvejn Pajič, 2015). Na druge kognitivne procese
lahko vpliva tako, da jih spodbudi, olajša ali pa zavira (Cohen in Malloy, 2006, v
Rotvejn Pajič, 2015).
Poznamo več vidikov pozornosti, tisti pomembni za učenje pa so (Sinclair in Taylor,
2008, v Rotvejn Pajič in Pulec, 2011, v Rotvejn Pajič, 2015):
- usmerjena pozornost (selektivna pozornost) – učenec v množici različnih dražljajev prepozna tistega, ki je ključen, se nanj osredotoči in hkrati odstrani druge nepomembne dražljaje,
- distribuiranost pozornosti (obseg) – učenec je hkrati pozoren na več kot eno informacijo oziroma na več vidikov ene informacije (učenec posluša in piše hkrati),
- vzdrževanje pozornosti – učenec določen čas ohranja ustrezen nivo pozornosti (ohrani pozornost celo šolsko uro, ohrani pozornost, da prebere en odlomek) in
- supervizijska kontrola pozornosti – učenec nadzira izvajanje svoje naloge in jo po potrebi spreminja, se samoopazuje, premešča pozornost od ene aktivnosti k drugi.
Pomanjkljiva pozornost se pri vsakemu posamezniku kaže drugače. Nekateri se
težko zberejo, ne zmorejo dokončati naloge, jih drugi dražljaji hitro zmotijo, pogosto
pozabljajo ali izgubljajo svoje pripomočke in potrebščine, niso natančni, preslišijo
navodila (Rotvejn Pajič, 2015).
Veliko učencev z motnjo pozornosti (ADD) je hipoaktivnih, počasnih, počasi se
odzivajo, pogosto so zelo zamišljeni, v svojem svetu (Diamond, 2005). Imajo težave tudi
v socialnih odnosih, saj so preveč pasivni, sramežljivi in zaprti vase. Njihova molčečnost,
nezgovornost in počasnost pri odzivanju je pogosto napačno razumljena s strani
drugih, in sicer kot nezainteresiranost, neodzivnost in odmaknjenost. Pogosto so
učenci z ADD introvertirani. Otroci z ADD pogosto tudi počasneje odreagirajo in
počasneje procesirajo informacije (Barkley idr., 1992, Goodyear in Hynd, 1992, Hinshaw,
2002, Holdnack idr., 1995, Maedgen in Carlson, 2000, Weiler idr., 2000, Westerberg idr.,
2004, vse v Diamond, 2005; Diamond, 2005).
Pogosta močna področja oseb z ADD so lingvistične sposobnosti, spacialne
sposobnosti, prostorska predstavljivost in risanje (Diamond, 2005).
Zapis je prepisan iz priročnika za izvajalce DSP Sopojavnost motenj branja in pisanja, aspergerjevega sindroma in motnje pozornosti.