Vai al contenuto principale
Arnes Učilnice
  • Home
  • Calendario
  • Altro
Italiano ‎(it)‎
English ‎(en)‎ English (United States) ‎(en_us)‎ Español - Internacional ‎(es)‎ Italiano ‎(it)‎ magyar ‎(hu)‎ Slovenščina ‎(sl)‎
Ospite
Accedi
Arnes Učilnice
Home Calendario
Espandi tutto Minimizza tutto
  1. SVS IN DSP
  2. SAMOPODOBA

SAMOPODOBA

SAMOPODOBA

Aggregazione dei criteri

Samopodoba je doživljanje samega sebe, je skupek misli, oziroma podob, ki jih imamo o samem sebi. Povezana je s samospoštovanjem ali samovrednotenjem, ki tvori skupek predstav o tem, kako se spoštujemo, vrednotimo in ocenjujemo – pozitivno ali negativno. 

Pri tem imajo pomembno vlogo: 

  • lastne izkušnje s samim seboj in okoljem; 
  • odnosi z drugimi ljudmi in njihovo vrednotenje (besedno, še pogosteje pa nebesedno nam sporočajo, kako nas vrednotijo – ali nas sprejemajo, opazijo, imajo radi ali ne, se družijo in pogovarjajo z nami ipd.).

Razvijanje samopodobe in samospoštovanja v šoli 

Šola je velik življenjski prostor za izgradnjo otrokove samopodobe in samospoštovanja, kar je zapisano med številnimi cilji. Tako Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju (2011: 30) navaja, da je potrebno za kakovostno učenje »pouk nasloniti na najboljše, kar sedaj vemo o uspešnem učenju in poučevanju […] 

Prav je, da je izkušnja učenja smiselna, izzivalna, da z novimi spoznanji znanje učenca nenehno preseneča in da je v tem smislu lahko tudi učenje prijetno«. Marentič Požarnik (2011: 38) trdi podobno, da moramo pri razvijanju kakovostnih (»višjih«) kognitivnih sestavin znanja upoštevati »nekognitivne socialno-emocionalne vidike učnega okolja, kot so »motivacija, samopodoba, usmerjenost v nalogo, medosebni odnosi in skupinsko ozračje«, učinkovit pouk pa mora ustvarjati situacije, ki zahtevajo trdo, a hkrati prijetno delo; učenci so bolj motivirani, če čutijo, da bodo naloge uspešno rešili; potrebno pa se je »izogibati pretiranim pritiskom, zastraševanju in preobremenjenosti – ne le iz humanističnih razlogov, čeprav so tudi ti tehtni, ampak preprosto zato, ker to ni v skladu s tem, kar je po današnjih izsledkih koristno za uspešno učenje«. 

Marentič Požarnikova (2000: 15–16) nadaljuje, da raziskave kažejo na naslednje lastnosti dobrih šol: postavljajo visoke, jasno razvidne cilje, dajejo sistematično oporo in pomoč vsem učencem, so prijazne in hkrati zahtevne, ravnatelj pa usmerja dobre medosebne odnose in uresničuje skupno poslanstvo šole.

Vir: Hauptman, G. (2013). Samopodoba in samospoštovanje skozi prizmo šolske stvarnosti. Didakta.

    • Drofenik, M., Cugmas, Z. in Schmidt, M. (2007). Stabilnost samopodobe pri  osnovnošolcih.pdf Drofenik, M., Cugmas, Z. in Schmidt, M. (2007). Stabilnost samopodobe pri osnovnošolcih.pdf
    • Hauptman (2013). Samopodoba in samospoštovanje skozi prizmo šolske stvarnosti.pdf Hauptman (2013). Samopodoba in samospoštovanje skozi prizmo šolske stvarnosti.pdf
    • PROFIL SAMOPODOBE ZA NAJSTNIKE (Šest temeljnih prvin samopodobe – Bettie B. Youngs).docx PROFIL SAMOPODOBE ZA NAJSTNIKE (Šest temeljnih prvin samopodobe – Bettie B. Youngs).docx
◄ ADHD
UČNI STIL ►
  • Piškotki na Arnes Učilnicah
  • Izjava o zasebnosti
  • Izjava o dostopnosti
  • Akt o digitalnih storitvah
Ospite (Accedi)
Riepilogo della conservazione dei dati
Ottieni l'app mobile
Powered by Moodle