DOWNOV SINDROM
DOWNOV SINDROM
Downov sindrom (ali trisomija 21) je najbolj pogosta kromosomska bolezen pri ljudeh. Prizadene približno 1 na 600 do 1000 rojenih otrok, in je zato ena izmed najbolj pogostih genetsko določenih vzrokov mentalne zaostalosti v človeški populaciji in hkrati najpogostejši vzrok prirojenih srčnih napak.

Leta 1930 so znanstveniki prišli do ugotovitve, da je Downov sindrom najverjetneje posledica neke kromosomske napake. To so leta 1959 potrdili, ko so dokazali, da imajo bolniki z Downovim sindromom že dodatno kopijo enega izmed najmanjših kromosomov, to je kromosoma 21. Iz tega je izhajala hipoteza, da so značilnosti Downovega sindroma povzročene s prisotnostjo treh kopij genov, lociranih na tem kromosomu, namesto normalnih dveh kopij.
Pogostost pojavljanja Downovega sindroma
Nevarnost rojstva otroka z Downovim sindromom je približno 0,13 %. Tveganje spočetja otroka z Downovim sindromom je značilno povezano z materino starostjo (Razgl, 1995. Downov sindrom – laboratorijska diagnostika).