Tretja stopnja: Identifikacija nadarjenih učencev
Tretja stopnja: Identifikacija nadarjenih učencev
Identifikacijo nadarjenosti izvedemo, ko presodimo, da so imeli nominirani učenci dovolj možnosti za izkazovanje svojih potencialov. Odločitev o tem, kdaj se za posameznega nominiranega učenca začne proces identifikacije, je odvisna predvsem od njegove motivacije, aktivnosti, dosežkov (ki jih je možno ovrednotiti v primerjavi z dosežki preostalih učencev iste starosti) ter drugih okoliščin (npr. socialnoekonomskega statusa ali dvojne izjemnosti). Proces identifikacije praviloma začnemo v drugem VIO in ga zaključimo najkasneje do konca šolskega leta, v katerem učenec obiskuje 8. razred, v utemeljenih izjemah še v prvem polletju 9. razreda.
Identifikacijo vodi šolska svetovalna služba, ki mora pred začetkom postopka pridobiti pisno privolitev staršev. Da bi zagotovili možnost identifikacije in primerne spodbude vsem in ne le uspešnim nadarjenim, je treba v procesu identifikacije upoštevatirazlične osebnostne profile nadarjenih (glejBezić
idr., 2019b, pogl. 8.1; Neihart in Betts, 2010).
Identifikacija nadarjenih je proces (t. i. procesna diagnostika), ki poteka v treh korakih:
1. korak: Zbiranje informacij o nominiranih učencih (uporabimo priporočeni instrumentarij za identifikacijo – ocenjevalne lestvice, teste sposobnosti, teste ustvarjalnosti ter MD, v kateri so zbrana dokazila o učenčevih izjemnih dosežkih)
2. korak – Vrednotenje zbranih informacij po kriterijih za identifikacijo
3. korak – Obravnava ovrednotenih informacij in odločitev o identifikaciji s strani OUZ.