Vai al contenuto principale
Arnes Učilnice
  • Home
  • Calendario
  • Altro
Italiano ‎(it)‎
English ‎(en)‎ English (United States) ‎(en_us)‎ Español - Internacional ‎(es)‎ Italiano ‎(it)‎ magyar ‎(hu)‎ Slovenščina ‎(sl)‎
Ospite
Accedi
Arnes Učilnice
Home Calendario
Espandi tutto Minimizza tutto
  1. OŠ Bistrica Tržič
  2. OPBK
  3. SPUŽVE

SPUŽVE

SPUŽVE

Aggregazione dei criteri

Po latinsko se imenujejo PARAZOA SPONGIARIA.

So najpogostejši mnogoceličarji in spadajo med nevretenčarje. Nimajo tkiv in organov.

Vezane so le na vodna bivališča, v večini žive v morju, nekaj tudi v sladkih vodah.

Spužve imenujemo tudi prečiščevalci morja, saj srednje velika spužva prečisti do 2000 litrov vode. Njihova sposobnost filtriranja pa ni neomejena. Kalna voda lahko zamaši njihov kanalni sistem.

Spužve so zelo stara živalska skupina, znana že iz starega veka. Predvidevajo, da so se razvile iz plavajočih kolonij bičkarjev, ki so se usedli na podlago.

 

TELESNA ZGRADBA

Spužve so zgrajene iz ogrodja, dotekalk, odtekalk, osrednjega prostora, kanalov in celic ovratničark.

-          Ogrodje spužve je pretežno iz iglic ali SPIKUL. Le-te so iz organske osnove, nanje pa se nalaga anorganska snov – apnenec. Ogrodje spužvo ščiti pred trajnimi poškodbami (obalna spužva pa nima ogrodja, zato se ob dotiku spremeni v majhne delce)

-          Osrednja plast je zdrizasta medceličnina

-          Notranja plast so celice ovratničarke, ki tvorijo steno kamrice in skrbijo za poganjanje vode skozi sistem kanalov in kamric. Večje spužve imajo lahko več kamric, manjše le eno.

Verjetno ste spužvo že videli in tudi opazili njeno luknjičasto površino. To so DOTEKALKE, skozi katere voda priteka v spužvino telo. ODTEKALKA je v organizmu ena sama in skoznjo voda odteka – gre za sistem filtriranja.

 

VRSTE SPUŽEV

Rast in oblika sta odvisni od podlage, na katero so pritrjene, in od vodnih tokov.

Najmanjše spužve merijo le nekaj milimetrov, največje pa zrastejo tudi do 2 metrov. Običajna velikost je nekaj decimetrov. Večinoma so asimetrične.

Vrste spužev:

-          po obliki: cevaste, kroglaste, vrečaste, drevesaste, ploščate

-          po snovi, iz katere imajo skelet: apnenjače, steklenjače, roženjače

-          po obliki kamric: askon, sikon, levkon

 

Še nekaj opisov različnih vrst spužev:

Žveplenjača: svojo žvepleno rumeno barvo na zraku spremeni v črno

Stražna spužva: naseli se na polžji hišici rakov samotarjev in jo sčasoma preraste

Cevasta spužva: je najpogostejša vrsta, ki jo najdemo na grebenih

Rdeča drevesasta spužva: je živo rdeča, najdemo jo v Karibskem morju, zraste do 2 m

Vazasta spužva: ima zvončasto obliko, zraste do 90 cm


RAZMNOŽEVANJE

Spužve se razmnožujejo tako spolno, kot tudi nespolno.

Pri spolnem razmnoževanju mora semenčica oploditi jajčno celico, nastane migetalkasta ličinka, ki zapusti spužvo, nekaj časa prosto plava, nato pa se pritrdi na podlago, kjer zraste mlada spužva.

Pri nespolnem razmnoževanju pa pomagajo vodni tokovi, ki raznosijo trose. Razmnoževanje poteka z delitvijo ali brstenjem. Pri tem se mlade spužve ne ločijo od matičnega telesa.

  

PREHRANJEVANJE

Ker spužva nima prebavil, njihov način prehranjevanja poteka s filtracijo. Prehranjujejo se z organskim drobirjem, planktonskimi rastlinami in živalmi, ki jih prefiltrirajo iz vode. Le-ta skozi dotekalke priteka v žival. Celice ovratničarke hrano prebavijo in iz vode sprejemajo kisik, ki ga spužva potrebuje za dihanje. Skozi odtekalko (večje spužve jih imajo lahko več) odteče voda, ki vsebuje ogljikov dioksid.


IZKORIŠČANJE SPUŽEV

V starem veku je bilo SPUŽVARSTVO zelo donosna obrt. Potapljači so se potopili z utežmi do 30 metrov globine, tam nabrali spužve in se z njimi na dah vrnili na površje. Pojavila se je takrat nepoznana »potapljaška bolezen«, ki jo povzročijo pritiski na telo globoko pod vodo. Potapljači so imeli hude bolečine, paralizo telesa, mnogi so umrli. Poklic potapljača je veljal za smrtno nevarnega. Šele leta 1906 so začeli z dekompresijskimi postanki pri potopih v globine morja, kar je razmere v potapljaštvu izboljšalo.

V srednjem veku se je za spužve najbolj zanimala duhovščina in medicina. Roževinast oklep spužve vsebuje veliko joda, s katerim so zdravili golžavost.

 

Torej so uporabnost spužve poznali že stari Grki. Morda veste za kaj se spužva uporablja še danes?

Zaradi njenih posebnih lastnosti, kot so vpojnost, mehkoba, trdnost in zdržljivost, uporabljamo v kozmetiki, pri restavriranju umetnin, za fino obdelavo keramike in porcelana, usnja in lesa, v gospodinjstvu. V zadnjih letih so ta neverjeten naraven material nadomestili z umetnimi vlakni – krpe in gobe raznih blagovnih znamk (Vileda, Spontex).

Znanstveniki so pri podrobnem ogledovanju žive spužve ugotovili, da izloča neke snovi, ki preganjajo plenilce. Izdelali so protistrup, ki se uporablja v zdravstvu.


ZANIMIVOSTI

-          spužve so na Zemlji preživele že več kot pol milijarde let

-          čeprav so mnogoceličarji, kažejo najmanj živalskih lastnosti

-          v Jadranskem morju živi dobrih 100 vrst spužev, sicer pa poznamo 5.000 vrst, od katerih je uporabnih le 15

-          spužve so dober kazalec čiste vode: v kalni vodi jih ni

-          imajo veliko sposobnost obnavljanja (regeneracije): če jo razrežemo na več kosov, bo iz vsakega zrasel nov osebek

-          iz vrst rodu Euspongia so izdelovali gobe za umivanje in brisanje table


◄ ESKIMI
NAJMANJŠI PTICI NA SVETU ►
  • Piškotki na Arnes Učilnicah
  • Izjava o zasebnosti
  • Izjava o dostopnosti
  • Akt o digitalnih storitvah
Ospite (Accedi)
Riepilogo della conservazione dei dati
Ottieni l'app mobile
Powered by Moodle