Glasbeni slovarček

a capella petje je petje brez instrumentov oz. oponašanje glasbil s telesom in telesnimi zvoki.

več o takem načinu petja si poglejte na tej strani: https://sl.wikipedia.org/wiki/Acapella

Balada je srednje dolga lirsko-epska pesnitev, ki po navadi obravnava kak nenavaden dogodek. Zapisana je v vezani besedi (poezija) in ima notranjo zgradbo v obliki dramskega trikotnika. Praviloma so balade dramatično napete, postopno ustvarjajo temačno ozračje, ki napoveduje nesrečen konec. Pomembno vlogo v baladah igra dvogovor. V tovrstnih pesmih neredko nastopajo tudi nadnaravne sile.

V srednjem veku je bila balada v Franciji in Italiji ljudska plesna pesem, ljudske balade pa poznajo vsa ljudstva. Do danes se je ohranilo največ srednjeveških balad, ki zajemajo snov iz ljudskih bajk in pripovedk. Ljudske balade delimo na več pod balad (ženska, klačanska, novelistična ...).

Duet (»dvospev«) je glasbeno delo oz. glasbena zasedba dveh pevcev, s spremljavo ali brez nje.

glás -ú tudi -a m, mn. glasôvi stil. glási (ȃ)
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi: glas mu je postajal vse bolj umirjen; od razburjenja se ji je glas tresel; posnemati otroške glasove; spoznati koga po glasu; globok, nizek, zamolkel, pog. debel glas; tanek, visok glas; krepek glas; hripav, mehek, nežen, zvonek glas; moški, otroški, ženski glasovi; govoriti s pridušenim glasom; slab glas komaj slišen; z ostrim, rezkim, trdim glasom je zahteval odgovor; sladek glas pretirano vljuden, prijazen; vesel, žalosten glas; prijetna barva glasu; govorila je z očitkom v glasu / ekspr. ta pa ima glas glasno govori; lepo poje; iz veže so se zaslišali glasovi prihajajočih govorjenje / na glas govoriti, peti naglas; jokati, smejati se na ves glas zelo glasno

dvoglasna ali večglasna skladba, v kateri vsi glasovi dosledno posnemajo temo: peti kanon; štiriglasni kanon
♦ rel. kanon osrednji, nespremenljivi del maše; svetopisemski kanon seznam uradno priznanih svetopisemskih knjig; kanon svetnikov seznam uradno proglašenih svetnikov; um. kanon skupek pravil o razmerjih, merah za upodabljanje človeškega telesa

glasb., označba za način izvajanja vezano: peti legato

 glasb. glasbena prvina, ki temelji na zaporednih odnosih med toni: v tej skladbi je melodija glavni nosilec izraza; ritem, melodija in harmonija
// s prilastkom oblikovno in vsebinsko urejena skupina tonov, določenih po višini in trajanju: ta melodija je otožna, zategla / enoglasna, vodilna melodija; pren. melodija dolenjskega narečja