MATEMATIČNI SLOVAR

Algebra je matematična disciplina, ki se, podobno kot geometrija, matematična analiza in teorija števil, šteje za bistveno nit preučevanja matematike. Algebra je študij uporabe matematičnih simbolov in hkrati veda o pravilih, ki veljajo pri uporabi oziroma manipulaciji teh simbolov. V grobem je algebra reševanje enačb, algebrskih enačb oziroma sistemov algebrskih enačb.

Aritmetika je matematična disciplina, ki se ukvarja s števili. Pogovorno aritmetika pomeni računstvo.

Deljênje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij. Deljenje števil a in b označimo a : b ali tudi a / b oziroma kot ulomek . Število a se imenuje deljenec ali dividend, b je delitelj ali divizor (v širšem smislu) in rezultat deljenja se imenuje količnik ali kvocient.

Kót (tudi ravnínski kót, če se želi poudariti razliko s prostorskim kotom) je del ravnine, ki ga omejujeta dva poltraka z istim izhodiščem. Ta dva poltraka se imenujeta kraka kota, njuno skupno izhodišče pa vrh kota. Kote se običajno označuje z malimi črkami grške abecede: α (alfa), β (beta), γ (gama), δ (delta), ε (epsilon), φ (fi), ...

Króžni lók je v geometriji del krožnice omejen z dvema točkama, ki ju imenujemo krajišči. Če krajišči povežemo s središčem krožnice, dobimo središčni kot nad danim lokom.

Króžnica je v matematiki najbolj znana sklenjena krivulja. Krožnica s središčem v točki S in s polmerom r je množica točk, ki ležijo v isti ravnini kot S in so za r enot oddaljene od točke S.

Množênje ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij. Operator oziroma znak za množenje je pika v sredini (·), redkeje tudi križec (krat, ×). Množenje števil a in b označimo a · b (oziroma redkeje a × b). Rezultat množenja imenujemo zmnožek ali produkt, števili a in b pa sta množenec in množitelj oziroma faktorja.

Odštévanje je v matematiki ena od osnovnih aritmetičnih dvočlenih operacij. Znak za odštevanje je minus (−), velikokrat pa ga nadomešča tudi vezaj (-). Najpreprostejši zgled je odštevanje števil: a − b . Rezultat odštevanja imenujemo razlika ali diferenca, člena pa sta: a = zmanjševanec ali minuend, b = odštevanec ali subtrahend.

Potenca a ⁿ je produkt n enakih faktorjev a. ... 

Sestav rimskih številk je številski sestav, ki izhaja iz antičnega Rima. Temelji na določenih črkah, ki so jim prirejene številske vrednosti:

• I ali i za ena,
• V ali v za pet,
• X ali x za deset,
• L ali l za petdeset,
• C ali c za sto,
• D ali d za petsto,
• M ali m za tisoč.

Sestav ni poznal števila ali znaka za nič.